Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 93' , Imdb
Režija: Trent Cooper
Scenarij: Jonathan D. Krane, Trent Cooper
Igrajo: Kevin Spacey, Camilla Belle, Heather Graham, Anna Anissimova, Johnny Knoxville, Virginia Madsen
Robert Axle (Kevin Spacey) je kralj teleshopinga, z agresivnim nastopom in številnimi izdelki mu je uspelo zgraditi multimilijonski imperij. Axle je izkazal izjemno spretnost v združevanju več zanimivih idej, ali bolj natančno, tehničnih rešitev, v novih aparatih in številnih praktičnih pripomočkih. Posel je cvetel, trg je požiral Axlove novotarije in podjetje je s težavo zadovoljevalo naraščajoče potrebe potrošnikov. Dela je bilo toliko, da so varnostnem testiranju izdelkov posvečali vedno manj pozornosti. Tako je na tržišče prišel revolucionarni pripomoček za vadbo v udobju dnevne sobe, toda konstruktorji so pri snovanju naprave spregledali uporabniku neprijazno lastnost. Namreč, ob »nepravilni« uporabi vam je Axlova pogruntavščina odrezala prst na roki. Neprevidnih uporabnikov je bilo veliko in zadeva je končala na sodišču. Robert Axle je bil obsojen na desetletno zaporno kazen, njegovo premoženje pa je šlo v fond za poplačilo oškodovancev. Osem let kasneje je Robert izpuščen, zaradi vzornega vedenja so mu odobrili predčasen izpust. Brez prebite pare je prisiljen sprejeti ničvredno delo v supermarketu, streho nad glavo je našel v lokalnem zavetišču za brezdomce. Bivša žena, ki ji je sicer pripadla polovica skupnega premoženja, zdaj živi z novim partnerjem, hčerka Claire se je odselila in ne kaže pretiranega navdušenja nad očetovim nepričakovanim vstopom v njeno življenje. Robert je poln novih idej in načrtov, znova želi zgraditi svoj imperij, toda najprej mora prepričati Claire, naj mu za nekaj časa ponudi streho nad glavo.
Kaj naj rečem, ko zagledam Spaceyjev obraz na promocijskem plakatu, sem že napol prepričan in ko sem videl seznam nastopajočih sem rekel, zakaj ne, komedije nikoli dovolj. Sicer ime režiserja, ki je režiral neumnost tipa Larry the Cable Guy, ne deluje ničkaj obetavno, a je Spaceyjevo ime očitno bilo tisti odločilni utež. Ne bom se preveč trudil s pojasnjevanjem vseh negativnih aspektov filma, ki jih je tukaj odločno preveč, da bi filmu podelil zadostno oceno. Pa kaj če je Spacey odličen igralec, če pristane igrati v tako zanič filmu, ki ga režira drugorazredni režiser, ki se loti snemanja na podlagi tretjerazrednega scenarija, ki na vsakem koraku išče rešitve v klišejih in scenarističnih vijugah, ki jih lahko predvidi tudi desetletni otrok. Vse se začne z najstarejšim obrtniškim trikom, glavnemu junaku nadeneš brado in zanič frizuro, kasneje ga malo očediš in opa, pred nami je nov človek. Totalna preobrazba. Skozi zgodbo napredujemo preko Axlove nove izvrstne ideje, ki jo seveda ukrade nesramni konkurent, vmes smo priča sklepanju nenavadnih prijateljstev in zavezništev. V zaključku glavni junak po nekaj preglavicah vendarle uspe povrniti hčerkino zaupanje in se ponovno uveljaviti kot uspešen biznismen. Skratka, uspeh na poslovnem in zasebnem področju tvorita klasičen happy end, jaz pa se sprašujem, kaj je prepričalo ameriške kino distributerje in selektorje Berlinskega filmskega festivala, da so filmu ponudili prostor v zelo respektabilni sekciji Panorama.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar