50/50

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Drama, Komedija 
Dolžina: 100 ',  Imdb
Režija: Jonathan Levine
Scenarij: Will Reiser
Igrajo: Joseph Gordon-Levitt, Seth Rogen, Anna Kendrick, Bryce Dallas Howard, Anjelica Huston

O tretjem celovečercu 35-letnega Newyorčana  Jonathana Levina sem že od septembrske  ameriške premiere poslušal večinoma pozitivne odzive. Po neuspešnem prvencu All the Boys Love Mandy Lane (2006),  je Levine v drugo posnel zanimiv film, ki je bil deležen veliko toplejšega sprejema pri gledalcih in kritikih. Komična-romantična drama The Wackness (2008), z Benom Kingsleyjem in mladim Joshom Peckom je prejela nagrado občinstva na festivalu neodvisnega filma Sundance. Tako kot njegov drugi film je tudi 50/50 komična drama z elementi romantičnega filma, a je tukaj romantična komponenta zreducirana na minimum, veliko več prostora je namenjeno drami in komediji. 27-letni Adam dela v programskem oddelku radijske postaje, njegovo delo je pisanje in snovanje tematskih radijskih oddaj. Adam živi zdravo življenje, dan začne z jutranjim tekom, uživa zdravo hrano, ne kadi in ne pije alkohola. Pri sedemindvajsetih še vedno nima vozniškega dovoljenja, v službo se vsako jutro odpelje z najboljšim prijateljem  Kylom, ki dela na isti radijski postaji. Živi z Rachael, neuveljavljeno slikarko, ki je Kylu od samega začetka trn v peti, a se je ta moral sprijazniti z njeno bližino, saj Adam z Rachael misli zelo resno. Že nekaj časa mladenič čuti bolečine v predelu hrbta, zato obišče zdravnika in upa, da bo nekaj obiskov pri fizioterapevtu odpravilo njegove težave. Toda bolečine v hrbtu so veliko bolj resne narave, saj pregled z magnetno resonanco odkrije malignom v predelu hrbtenice. Zdravnik ga obvesti, da bodo zdravljenje začeli s kemoterapijami, o možnosti operativnega posega se bo odločalo po končanih terapijah. Adam razmeroma dobro prenese neprijetno novico, nekoliko več težav s sprejemanjem slabih novic pokaže njegova pretirano zaščitniška mati. Vsak na svoj način Adamovo bolezen doživljata Rachael in Kyle. Rachael obljublja podporo predvsem zaradi spoštovanja moralnih načel, Kyle pa meni, da je novonastali položaj lahko močan adut, ki jima lahko priskrbi kakšen vroč zmenek s sočutnimi dekleti. Vzporedno s kemoterapijami Adam obiskuje mlado, neizkušeno psihologinjo Katherine, ki bolnikom z rakom pomaga ohraniti mentalno stabilnost pri soočanju z zahrbtno boleznijo.

Filmi, ki za osnovno gonilo uporabijo resna bolezenska stanja, se največkrat zatekajo k pretirani melodramatiki in iskanju poceni točk skozi čustveno posiljevanje gledalca, v katerem večina težko najde kakršnokoli obliko zadoščenja. Drugi ekstrem je izraba nesreče glavnega junaka v komične namene, ki se najpogosteje sprevrže v banalno nizanje, živi-na-polno, situacij. Redki so filmi, ki tako občutljivo tematiko obravnavajo uspešno, bodisi v njenem čustvenem, bodisi v  komičnem aspektu. Še bolj redki so filmi, ki uspešno kombinirajo dramo in komedijo znotraj tega tematskega sklopa in 50/50 je bleščeč primer uspešne fuzije med komedijo in dramo, pripoved s prepričljivo zastavljenimi liki, ki jih ustvarjalci postavijo pred novo realnost, takšno, ki jo korenito redefinira huda bolezen osrednjega protagonista. Najkakovostnejši elementi naslovnega umotvora so prav situacije, v katerih se Adam in njegovi bližnji soočajo s to novo realnostjo. 

Za dobro scenaristično delo točke pobere Will Reiser, ki je spisal zgodbo z močnim avtobiografskim pečatom. Namreč, Adamova zgodba je približek tistega, kar je doživel in preživel Reiser med svojim bojem z najmnožičnejšim morilcem modernega časa. In ker je Reiser zelo dober prijatelj z že uveljavljenim Sethom Rogenom, ne čudi, da je Rogen prevzel producentsko vlogo in bil gonilna sila pri realizaciji celotnega projekta. On je bil tisti, ki je po odpovedi Jamesa McAvoyja v zadnjem hipu uspel prepričati Gordon-Levitta, naj prevzame glavno vlogo in po mojem skromnem prepričanju režiserju priskrbel še močnejšega  aduta. Takega, ki lahko zavrne snemanje prizora, v katerem Adam in njegova ljubka terapevtka zgodbo zaključita s strastnim poljubom. Studijski šefi so vztrajali, so hoteli posladkan konec, toda mali iz Tretjega kamena od sonca enostavno ni želel posneti prizora. Kljub dejstvu, da je Levine že podlegel pritisku velikih šefov in pristal na spremembo scenarija. Potem so ga hoteli prepričati, naj prizor vseeno posname zaradi uvrstitve alternativnega konca na DVD plošček. Tudi to zahtevo je zavrnil, saj je vedel, da potem ko je material posnet, več nima vpliva na končni izdelek. Na koncu je zmagal Levitt in tako dal svoj majhen, a še kako pomemben prispevek, k ohranjanju originalne ideje, takšne, kot sta jo omislila scenarist in režiser. Ob standardno dobrem  Gordon-Levittu velja izpostaviti še odličnega Rogena, ki pričakovano prispeva največji delež h komični komponenti filma, a obenem suvereno opravi svoje delo tudi v bolj resnih prizorih. Počasi se mi dozdeva, da bi Rogen z leti lahko postal novi Will Ferrell, saj je že v Komikih (Funny People, Judd Apatow, 2009)  napovedal, da se dobro znajde tudi v zahtevnejših vlogah. 50/50 je smrtno smešna komedija in zabavno resna drama, ki se s svežim pristopom dviguje iznad povprečja, ki ga navadno pričakujemo od podobnih zgodb. Duhovito, življenjsko in prepričljivo. Toplo priporočam. 

Ocena: