Warrior

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Akcija, Drama, Športni
Dolžina: 140',  Imdb
Režija: Gavin O'Connor
Scenarij: Gavin O'Connor, Anthony Tambakis
Igrajo: Tom Hardy, Joel Edgerton, Nick Nolte, Jennifer Morrison, Frank Grillo, Kevin Dunn

Prednovoletni čas je v filmskem svetu praviloma najbolj razgiban in zanimiv del leta. December je mesec, ki ga večina pretendentov za najprestižnejše nagrade izbere za premiere svojih filmov. Na ta način producenti želijo preprečiti daljšo časovno distanco med premiero in podelitvijo nagrad, vtisi ocenjevalcev so bolj sveži, nekaj pozitivnih točk prinašajo tudi ustrezno tempirane promocijske dejavnosti. Če se osredotočimo zgolj na prvo desetletje tekočega stoletja, opažamo,  da so filmi, ki govorijo o junakih, ki so tako ali drugače povezani z ringom in borilnimi športi, vedno imeli dober sprejem pri kritiki in publiki. Tako so samo v zadnjem desetletju kar štirje filmi prejeli eno ali več oskarjevskih nominacij. Najuspešnejši je bil Clint Eastwood s Punčko za milijon dolarjev (Million Dollar Baby, 2004),  ki je na koncu nagrajen s štirimi zlatimi kipci, dva oskarja je lani prejel Borec (The Fighter, David O. Russell, 2010). Cinderella Man: legenda o boksarju (Cinderella Man, Ron Howard, 2005) in Rokoborec (The Wrestler, Darren Aronofsky, 2008), sta na koncu s praznimi rokami odšla domov, prvi je ostal pri treh , drugi pri dveh nominacijah. Pri naslovnem umotvoru se je na režiserski stolček usedel Gavin O'Connor, ki obenem sopodpisuje tudi scenarij. O'Connor je pozornost pritegnil s komično dramo Begavki (Tumbleweeds, 1999),  v kateri si je Angležinja Janet McTeer prislužila oskarjevsko nominacijo za najboljšo žensko vlogo. Dobro sprejeta je bila tudi športna drama Čudež (Miracle, 2004) s Kurtom Russellom v naslovni vlogi, veliko slabše je končala O'Connorjeva krimi drama, Čast in slava (Pride and Glory,2008), z  Edwardom   Nortonom in Colinom Farrellom v glavnih vlogah, ki ga sam štejem, med povsem spodobne filme. Pred finančnim polomom na kino blagajnah, je Warrior sodil v krog kandidatov, ki lahko doseže kakšno nominacijo, danes je več ali manj jasno, da se kaj takega ne bo zgodilo (nekaj možnosti naj bi imel le še Nick Nolte, pri nominacijah za stranskega igralca).  

Paddy Conlon (Nick Nolte) je zdravljeni alkoholik, ki za seboj ima že tisoč dni brez pijače. Zaradi odvisnosti od alkohola je izgubil družino, zapustila ga je žena in sinova, ki sta šla vsak na svojo stran. Po 14 letih se pred Paddyjevo hišo v Pittsburghu nepričakovano pojavi mlajši sin Tommy (Tom Hardy), ki se je pravkar vrnil iz Iraka. Starejši sin Brendan (Joel Edgerton) z družino živi v Philadelphii, kjer na srednji šoli predava fiziko. Dolgo nazaj, ko so Conlonovi še bili srečna družina, je Paddy sinova  vpeljal v svet borilnih športov. Kasneje, ko se je družina znašla na robu propada,  je Tommy odšel z mamo in prevzel njen dekliški  priimek, Brendan je še nekaj časa ostal pri očetu, a na koncu tudi sam obupal, ga zapustil in odšel. Potem je zvil svoje gnezdo, se poročil s srednješolsko ljubeznijo in dobil otroka. Toda hčerkina huda bolezen je družino finančno izčrpala, nato je prišla še recesija in hudi časi za družine s hipotekarnimi krediti. Med njimi  se je znašla tudi Brendanova družina, ki jo loči le še 30 dni od prisilne deložacije. Nekako v tem času se je rojstno mesto vrnil Tommy in že naslednje jutro obiskal boksarko šolo, ki je nekoč treniral. Hitro se je znašel v ringu s priznanim borcem mešanih borilnih veščin (UFC) in ga po nekaj trenutkih v ringu, z lahkoto knockoutiral.  Kasneje se je izkazalo, da je prav ta knockout bil njegova vstopnica na veliki UFC turnir, na katerem se zberejo najboljši borci sveta, da bi se potegovali za šampionski pas in večmilijonsko glavno nagrado. Tisto kar Tommy ne ve je, da bo mesto med sodelujočimi nepričakovano dobil tudi Brendan, ki je znova nadel rokavice in začel kot po tekočem traku podirati nedorasle nasprotnike. Seveda, to še zdaleč ne bi bilo dovolj za uvrstitev na turnir, če preste vmes nebi vmešala nepredvidljiva usoda.  

Če sodite med tiste, ki ljubite suspenz, ki ga s seboj prinašajo dvoboji v ringu, potem je Warrior vsekakor zanimiva izbira in najboljši pretepaški film, ki sem ga videl v tekočem letu. Tako kot pri vseh podobnih filmih, tudi tukaj ozadje boksarskih dvobojev spremlja družinska drama in hude zamere, ki so na nasprotnih bregovih utrdile glavne protagoniste. Nick Nolte je izključni krivec za razpad družine Conlon, nasilje, ki je spremljalo njegovo popivanje, je v beg nagnalo Tommyja in njegovo mater. Z njima bi moral oditi tudi Brendan, a se je odločil očetu ponuditi še eno priložnost. In prav to odločitev  mu je takrat mladoletni Tommy neskončno zameril. Zato sta brata tudi 14 let kasneje, še vedno malodane sovražnika. Gavin O'Connor v svojem petem filmu (če zraven ne štejem tv filmov in serij), pripoveduje zgodbo , v kateri lahko zasledimo odmeve različnih, tematsko sorodnih filmov. Ne bom se spuščal v podrobnejšo analizo v tej smeri, toda dejstvo je, da se O'Connor ni pretirano trudil izogniti klišejem. Pravzaprav je danes težko posneti karkoli, ki hote ali nehote ne bo izpadlo klišejsko, že videno, predvidljivo. To je tudi največja pomanjkljivost Warriorja, ki se sprehaja po dobro znanih stezah, večino časa igra na predvidljive note in se le mestoma izogne pričakovani oz. očitni potezi. Moteče so tudi scenaristične rešitve, ki nekoliko podcenjujejo gledalca (denimo odločitev, da brata ne vesta, da se bosta srečala na zaključnem turnirju), ali možnost, da mati nikoli ni poiskala sina, ki ji ni storil nič slabega, da tudi pred njeno smrtjo, ni prišlo do njunega srečanja. To so več ali manj najočitnejše pomanjkljivosti, toda, na našo srečo Warrior premore veliko več pozitivnih, kakor negativnih lastnosti.  O'Connorju uspe zgodbo zapakirati v odlično atmosfero in zelo dober ritem, ki blagodejno vpliva na našo koncentracijo. Toda, vse bi bilo zaman, če režiserju ne bi uspelo angažirati pravih igralcev v treh ključnih vlogah.  O'Connor je kljub nasprotovanju producentov vztrajal pri Nicku Nolteju in zadel v polno. Poglavje zase je Tom Hardy, ki se je v pripravah na vlogo zredil za 13 kg čistih mišic. Njegova vrhunska upodobitev jeznega, čustveno poškodovanega bivšega marinca, ki se počuti živ le, ko na tla spravlja nasprotnike v ringu, je še ena vloga, pri kateri do izraza pride njegova talentiranost. Nekateri ste ga mogoče že opazili v Rokenrolerju (RocknRolla, Guy Ritchie, 2008),  drugi spet v Nolanovem Izvoru (Inception, 2010),  toda njegova prva odmevnejša glavna vloga je prišla v Refnovem Bronsonu (beri filmoljubov zapis tukaj). Australec Joel Edgerton  (Animal Kingdom), je odlična izbira za vlogo starejšega brata, neopaženo ni minil niti nastop Jennifer Morrison (mlada pomočnica dr. Housa), ki je tukaj odigrala ženo starejšega brata. Redki so filmi, pri katerih ne privoščimo poraza nobenemu nasprotniku, ko se ne moremo odločiti, koga bi raje videli na zmagovalnem odru. 

Ocena: