Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Boys on the Run
Država: Japonska
Leto: 2010
Žanri: Drama, Komedija
Dolžina: 114' , Imdb
Režija: Daisuke Miura
Scenarij: Daisuke Miura, Kengo Hanazawa (manga)
Igrajo: Kazunobu Mineta, Mei Kurokawa, Ryuhei Matsuda, You, Denden, Lily Franky, Kaoru Kobayashi
Azijci so nam vedno znali v ogled ponuditi filme, ki v številnih pogledih odstopajo od prežvečenih zgodb, ne glede na njihovo žanrsko umestitev. Nekoliko slabše so kotirali v segmentu romantične komedije in po mojem skromnem mišljenju je večina azijskih rom-kom izdelkov, po puhoglavi osladnosti na približno enaki ravni, z večino hollywoodske produkcije. Bôizu on za ran postavlja mojo teorijo na glavo, saj se zelo uspešno izogne večini ustaljenih klišejskih prejemov. Namreč, Toshiyuki Tanishi je zelo nekonvencionalen glavni junak. 29 – letnega devičnika bi težko opisali kot privlačnega; Tanishi nosi očala (ki jih, mimogrede, ne bo odvrgel po veliki preobrazbi), je neroden v komunikaciji, vznemirjajo ga nočne polucije, njegova pohotna nrav ga pogosto spravi v neroden (beri: pokončen) položaj. Zato bo najlažje, če g. Tanishija označimo za serijskega mastrubatorja. Tanishi je zaposlen v manjšem podjetju, ki se ukvarja z proizvodnjo plastičnih igrač, ki se potem prodajajo preko prodajnih avtomatov. Nekega večera se Tanishi udeleži skupinske proslave za zaposlene. Po nekaj kozarčkih Tanishi zbere dovolj poguma in se zaplete v pogovor s Chiharu, prikupno sodelavko iz drugega oddelka. Naslednji dan se bori s hudim mačkom in luknjo v spominu, toda , kot vse kaže, se zadeve s Chiharu niso izšle tako slabo. Kot kaže, sta se celo dogovorila, da bosta izmenjala »zabavne« publikacije. Chiharu mu bo izročila svoje stripe, on se bo njej oddolžil s svojo kolekcijo porničev. V naslednjih dneh se Chiharu in Tanishi večkrat srečata in se odlično ujameta. Potem na sceno še enkrat stopi Tanishijeva nerodnost, ki nepričakovano ogrozi njegovo romanco s Chiharu.
Osnovni zaplet sledi obrabljeni konvenciji, fant sreča dekle - fant izgubi dekle, a to je tudi praktično edina podobnost z ustaljenimi rom-kom recepti. Tisto kar gledamo v nadaljevanju več ne spada v isti koncept, kajti Tanishijevo trpljenje je intenzivno in se iz minute v minuto vedno bolj stopnjuje. Krizi v zasebnem življenju, sledi kriza v profesionalnem in naš junak počasi izgublja boj na vseh frontah. Režiser- debitant Daisuke Miura, ne kaže usmiljenja do centralne figure in jo vedno bolj potiska v blato. Največja kvaliteta filma zagotovo tiči v večdimenzionalnosti in odprtosti do vseh scenarijev, ki jih pred njegove like postavlja življenje. Miura zavrača stereotipne kalupe in zdi se, da pripoved vsakič zasuče v nasprotno smer, stran od tistega, kar bi pričakoval hollywoodsko dresiran gledalec. Našega netipičnega junaka obkrožajo sami zanimivi liki, od dobrosrčne prostitutke, ki ji življenje vdahne odlična You (Nobody Knows, Still Walking), do celotne ekipe Tanishijevih sodelavcev. Seveda, tudi v naslovni zgodbi pride do preobrazbe glavnega junaka, do trenutka, ko ta stisne pesti in reče: »Zdaj imam dovolj!« Takrat Miura prestavi v višjo predstavo in nesposobneža preobrazi v Travisa Bickla, ga pelje skozi rockyjevski trenažni proces, v katerem ne manjkata niti znameniti tek po stopnicah. Redko kdaj je poklon kakšnemu ustvarjalcu/filmu uporabljen tako efektno, a obenem iskreno in povsem nevsiljivo. Miura ostane na istem kurzu do odjavne špice in dosledno sledi začrtani filozofiji, zato nekaterim mogoče ne bo pogodu njegova neprizanesljivost do glavnega junaka. Miura je snemal po lastnem scenariju, ki ga je navdihnila istoimenska manga Kenga Hanazawe in ustvaril zelo zanimiv prvenec, po katerem pod zaznamke dodajam še eno zanimivo režisersko ime. (-4)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar