Slovenski naslov: Grozljiva noč
Država: ZDA, Indija
Leto: 2011
Žanri: Komedija, Grozljivka
Dolžina: 106' , Imdb
Režija: Craig Gillespie
Scenarij: Marti Noxon, Tom Holland
Igrajo: Anton Yelchin, Colin Farrell, David Tennant, Toni Collette, Imogen Poots, Christopher Mintz-Plasse
Avstralec Craig Gillespie je dolgo časa snemal reklamne spote za oglaševalsko industrijo in z leti postal zelo cenjeno ime v svetu propagandnih spotov. Njegov filmski debi je prišel relativno pozno, saj je Gillespie štel štirideset, ko se je usedel na režiserski stolček pri G. Woodcocku (Mr. Woodcock, 2007), a je projekt moral dokončati drugi režiser,saj Gillespie ni želel delati po napotkih producentov in se odpovedati svoji črnohumorni viziji. Zato za njegov dejanski debi štejemo komično dramo Lars ima punco (Lars ima punco, 2007), ki je prejel pretežno pozitivne kritike in oskarjevsko nominacijo za originalni scenarij. Gillespie je potem režiral nekaj epizod tv serije Tarin svet (United States of Tara, 2009-) in naposled sprejel režiserski stolček pri naslovnem umotvoru. Fright Night je rimejk uspešnega izvirnika iz leta 1985, ki ga je režisersko-scenaristično podpisuje Tom Holland, ki je med drugim režiral tudi Otroško igro (Child's Play), eno največjih uspešnic leta 1988.
Charley Brewster (Anton Yelchin) je najstnik, ki živi z mamo Jane (Toni Collette) v majhnem lasvegaškem predmestju, zgrajenem sredi puščave. Zadnje čase Charleyju gre dobro na vseh ravneh. V šoli ni težav, dobiva se z luštno Amy, punco o kateri je nekoč lahko samo sanjal, v svojo družbo so ga sprejeli popularni fantje in lahko rečemo, da je na zmagovalni poti. Transformacija ni bila lahka, na poti od zgube do zmagovalca se je Charley moral odpovedati nekaterim navadam in dolgoletnem prijateljstvu z Edom (Christopher Mintz-Plasse), ki je za vedno obtičal v drugi ligi. Ko se v sosednjo hišo vseli novi sosed Jerry (Colin Farrell), mu Ed poskuša dopovedati, da je Jerry v resnici vampir. In še kako prav ima, kajti Jerry je že pobil celo družino v eni izmed predmestnih hiš. Ed ima celo nekaj posrednih dokazov, toda Charley ga ne želi poslušati. Kakorkoli, Edovo godrnjanje vseeno usmeri Charleyjevo pozornost na Jerryja, ki hišo zapušča šele ko se stemni, njegova okna ne prepuščajo svetlobe. Charley začne opazovati Jerryja in se hitro prepriča, da je Ed vendarle imel prav. Zdaj ve, da v sosednji hiši živi čisto pravi vampir, ki se pretirano niti ne trudi, da bi skril svojo identiteto. Še več, Jerry mu jasno da vedeti, da bo tudi njega vključil v veliko krvodajalsko akcijo, ki te dni poteka v njegovi soseski.
Ob večinoma pozitivnih odzivih, prijetni izkušnji z Gillespijevim prvim filmom, zanimivi igralski zasedbi in moji naklonjenosti komičnim grozljivkam, sem pričakoval, da mi bo tud Fright Night všeč. Pa mi ni. Najbolj natančen in iskren odziv na videno čutimo že takoj po odjavni špici in tukaj, na žalost, neposredno po ogledu nisem čutil nič. V dobri uri in pol se nisem uspel povezati z liki, nekajkrat sem se bolj kislo nasmehnil in ob tem niti enkrat nisem bil kakovostno prestrašen. Gillespie je poskušal graditi napetost, kombinirati psihološko z grozljivim, a je razbita steklenica budweiserja lep primer popolnega pomanjkanja domišljije. In če je že zatajila horor komponenta, bi bilo lepo, če bi vsaj komična komponenta podprta s dobrimi dialogi film potegnila v pravo smer. Scenarij podpisuje Marti Noxon, ki je vampirske dialoge že vadila pri tv seriji Buffy - Izganjalka vampirjev, kar najbolje pojasni zelo plehko spisane dialoge in nekatere vsebinske rešitve. Izvirnika sicer nisem videl in ne morem delati kakšne vsebinske primerjave, a sem iz spletnih virov razbral, da rimejk v nekaterih točkah odstopa od izvirnika in je bil ustrezno prilagojen modernemu času. V rimejku je močno marginalizirana vloga Petera Vincenta (David Tennant, dolgoletni Dr. Who), ki je v izvirniku imel bolj vidno vlogo. Vsekakor je moj največji očitek brezosebnost likov, v medsebojni interakciji ni čutiti nobene pristnosti, zato je denimo Charleyjeva motiviranost pri reševanju Amy popolnoma neprepričljiva. Tako zelo, da mi bolj sede poskus reševanje striperske sosede. Colin Farrell mi je praviloma všeč, a kaj ko se njegov lik ne more odločiti, kaj bi raje bil, vampir ali zapeljivec. Vem, da bi se tukaj dalo iztržiti veliko več, a kaj ko so besede ki prihajajo iz njegovih ust neizvirne, brez prepotrebnega črnohumornega dotika in všečne samoironoje. Skratka, Fright Night mi ni ponudil niti malo razlogov za zadovoljstvo, zato ga, vsaj v mojih knjigah, čaka le eno - ekspresna pozaba.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar