Hodejegerne (Headhunters)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Headhunters
Država: Akcija, Krimi, Triler
Leto: 2011
Žanri: Krimi, Drama, Triler
Dolžina: 98' ,  Imdb
Režija: Morten Tyldum
Scenarij: Lars Gudmestad, Ulf Ryberg
Igrajo: Aksel Hennie, Julie R. Ølgaard, Synnøve Macody Lund, Nikolaj Coster-Waldau, Eivind Sander

V zgodbo nas popelje glas čez sliko, ki nam razloži najpomembnejša pravila za uspešno krajo dragih umetniških slik. Med opazovanjem maskiranega tatu pri delu, nam glas pojasnjuje pomen temeljitih priprav, časovnih omejitev in zakaj je dobro ukradeno sliko nadomestiti s poceni repliko. »Večina lastnikov potrebuje več tednov, da opazi krajo,« nam razloži glas. V minutah ki sledijo, zamaskirani ropar razkrije svojo identiteto. Njegovo ime je Roger Brown, visok je 168 centimetrov, živi v čudoviti hiši vredni več milijonov, njegova soproga je čudovita, dolgonoga blondinka Lotte. Roger je solastnik uglednega podjetja, ki za velike in pomembne korporacije išče primeren visokostrokoven kader, ki ga praviloma spelje naročnikovemu najhujšemu konkurentu. Roger je v resnici lovec na kadre, ki za svoje delo zaračunava mastne provizije, a tudi visoki mesečni prilivi niso zadostni, za financiranje njegovega potratnega življenjskega sloga. Zato je Roger začel s svojo malo »popoldansko obrtjo,« se povezal s pravimi ljudmi in začel krasti umetnine. Z leti se je specializiral za odkrivanju hiš in stanovanj, ki skrivajo vredne umetniške eksponate in postal zelo uspešen tat. Toda riziki so vedno večji, umetnine vedno dragocenejše, kraja vedno zahtevnejša, vedno večji izziv.  Roger nujno potrebuje zajetno finančno injekcijo, saj je v zadnjih mesecih porabil ogromno denarja za financiranje odprtja ženine umetniške galerije. In prav na svečani otvoritvi mu Lotte predstavi Clasa Greveja, ki je za Rogerja dar z nebes. Greve, ki je do pred kratkim zasedal vodilni položaj pri enemu izmed visokotehnoloških gigantov, je idealen kandidat za podoben položaj pri hitro rastočem tehnološkem podjetju. A to ni vse, kajti Lotte je izvedela, da je Greve lastnik zelo dragocene umetnine. Rogerju se obeta dvojni zaslužek. Najprej bo pobral mastno provizijo v svoji dnevni službi, še veliko več mu bo navrgla njegova »popoldanska obrt,« ko se bo dokopal Grevejeve umetnine.   

Moram priznati, da mi otvoritev filma ni delovala preveč obetavno. Po nekaj minutah sem pomislil, da me čaka še en roparski film, v katerem bom spremljal nekaj že »videnih« roparskih podvigov, nekaj vročih prizorov z nagimi lepoticami (ne ugovarjam:)) in srečen konec, ki bo stvari postavil na svoje mesto. No, zadeva vendarle ni bila tako preprosta. Že res, da sem v uvodu več pozornosti posvečal stilizirani režiji in vročima prizoroma, toda nato se zgodba zasuče v  povsem nepričakovano smer s priključitvijo Nikolaja Coster-Waldauja (Jaime Lannister iz Igre prestolov), ki visokoletečemu glavnemu junaku nekoliko spodnese tla pod nogami. Sklepal sem, da Coster-Waldau ne bo imel ravno obrobne vloge, a vseeno moram priznati, da me so me scenaristične vijuge večkrat potegnile v neznano, kar je vedno hvalevredna lastnost. Sorazmerno z dvigovanjem suspenza se povečuje tudi čustveno - fizično trpljenje glavnega junaka, ki nam počasi leze pod kožo in nam razkriva svoj pravi jaz. Zdaj nič več preračunljiv in hladen Roger iz uvoda, nas povsem pridobi na svojo stran. 

Tyldum pokaže veliko občutka za dober ritem, zanimive detajle in všečno komponiranje akcijskih sekvenc. Vedno mi je všeč, ko ustvarjalec kljub povsem resnem tonu ohranja komičen podton, ki dodatno bogati razumsko - vizualno dojemanje gibljivih slik. Zelo posrečen se mi zdi lik Rogerjevega kompanjona Oveja (Eivind Sander),ki zabava s svojimi perverznimi igricami, všečna sta tudi orjaška policijska identična dvojčka. Vse skupaj je zapakirano v zelo intenzivnih 100 minut in na koncu sem imel občutek, da sem videl veliko več, kakor je sugeriral pogled na časovni števec mojega predvajalnika. V naslovni vlogi, višinsko zakompleksanega Rogerja, se je odlično znašel Aksel Hennie, ki se ga nekater mogoče še spominjati iz odličnega Maxa Manusa (Joachim Roenning, Espen Sandberg, 2008). Tyldumov tretji celovečerec je zelo solidno posnet, odigran in montiran film, ki bi lahko posegel po najvišjih ocenah, če bi ustvarjalci nekoliko dodelali scenarij in se izognili nekaterim luknjam, ki so enostavno preočitne, da bi, kljub visokem ritmu, ostale neopazne. In prav to me še najbolj jezi, kajti večina ostalih sestavin je odlična. Scenarij Larsa Gudmestada in Ulfa Ryberga je nastal na podlagi knjižne uspešnice Hodejegerne (2008), ki jo podpisuje priljubljeni norveški pisec krimi romanov Jo Nesbø, ki ga številni označujejo za legitimnega naslednika pokojnega Stiega Larssona, avtorja superuspešne Milenium trilogije. Hodejegerne je še ena skandinavska zgodba o uspehu, saj so pravice do predvajanja doslej prodali v petdeset držav in tako postavili novi norveški rekord. Ameriški Summit Entertainment je že odkupil pravice za ameriški rimejk in prav gotovo ne bo treba dolgo čakati na ameriško različico. Toda ne pozabite, original je vedno original.

Ocena: