The Sacrament (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Grozljivka, Triler
Dolžina: 95' ,  Imdb
Režija: Ti West
Scenarij: Ti West
Igrajo: Amy Seimetz, Joe Swanberg, AJ Bowen, Kentucker Audley, Gene Jones

Patrick je modni fotograf, ki bo odpotoval v župnijo Eden (Paradiž),  komuno na skrivnostni lokaciji v neznani državi (jasno je le, da se komuna ni na ameriških tleh). Obiskal bo sestro Caroline (Amy Seimetz), ki je v Paradižu našla dom po uspešno prestanem zdravljenju odvisnosti. Patrik je zaposlen pri televizijski hiši znani po poročanju o provokativnih in kontroverznih temah, ki iz različnih razlogov ostajajo izven fokusa večine medijev. Ko Patrick kolegam iz informativnega uredništva omeni pot v skrivnostno komuno, ti ocenijo, da bi se na to tema dalo narediti zanimivo reportažo.

Po predhodnem dogovoru s Caroline, se s Patrickom na pot odpravita še urednik in voditelj  Sam (AJ Bowen) in njegov snemalec Jake (Joe Swanberg). Družba s helikopterjem prispe na dogovorjeno lokacijo, na kateri jih poberejo sestrini znanci. Po nekaj kilometrih vožnje skozi gozd prispejo do vhoda v komuno, ki ga varujejo oboroženi stražarji. Napetost omili Carolinin prihod, ki se počuti in zgleda bolje kot kdajkoli prej.  Po začetni nervozi zaradi napetosti in orožja na vhodu se obiskovalci vendarle sprostijo in z dovoljenjem  velikega vodje, ki ga vsi kličejo Oče, začnejo snemati svojo reportažo. V komuni v miru in harmoniji živi kakih dvesto duš, ki so s skupnimi močmi zgradili stanovanjske hiše in ostale pomožne objekte.  Intervjuji s številnimi prebivalci Paradiža razkrivajo, da je življenje v tej ruralni utopiji, kljub pomislekom prišlekov, zelo dobro. Nato reporterja srečata nemo deklico in njeno mater in to je srečanje, ki v reporterja znova naseli črv dvoma. Mogoče bo stvari na svoje mesto postavil intervju s skrivnostnim Očetom, ki ga bodo posneli na zabavi, ki jo zvečer pripravljajo v njihovo čast. 

Ameriški režiser in scenarist Ti West je eno izmed vidnejših imen novega vala mladih režiserjev, ki se jim je v zadnjih letih uspelo uveljaviti na mednarodnem prizorišču. Prva pomembnejša stvaritev v njegovi filmografiji je drugi celovečerec, retro grozljiva The House of the Devil (2009), ki je požela dokaj dobre kritike, po uspehu filma pa se je njegovo ime vedno pogosteje pojavljalo na številnih seznamih novih, nadebudnih avtorjev. West je potem sodeloval pri dveh horor omnibusih (V/H/S in The ABCs of Death) dokončna potrditev vrednosti pa je prišla z uvrstitvijo naslovne stvaritve v beneško tekmovalno sekcijo Obzorja. 

Pozor: spojlerji

Zakrament za Westa predstavlja manjši odmik od klasične grozljivke, saj ga tokrat bolj kot usoda posameznika zanima psihologija množice, ki je pod vodstvom vplivnega in karizmatičnega vodje pripravljena storiti marsikaj, tudi  tista najbolj nerazumljiva dejanja, kot so množični samomori. Najdeni posnetki so v zadnjem obdobju eden izmed najbolj razširjenih izgovorov za serviranje groze in mogoče sem v tem smislu od režiserja pričakoval bolj inovativen pristop. Olajševalna okoliščina je odločitev, da se kamera postavi v roke profesionalcev, tv snemalca in fotografa, kar je več kot dober izgovor za manj tresočo kamero in zmanjšanje ostalih znanih found-footage slabosti. Z načinom podajanja zgodbe (reportaža, ki jo snema profesionalna tv ekipa) se West močno približa dokumentarcu, ki bolj za hec, kot za res,  zgodbo poskuša etiketirati za resnično. No, mogoče je na svetu še kakšna duša, ki še ne pozna nastopajočih in je zato pripravljena to namero razumeti resno. Na drugi strani je potrebno prikazane dogodke jemati povsem resno, saj zgodovina beleži nemalo primerov, ki so se odvrteli  po scenariju, ki ga prikazuje Zakrament. West je pri pisanju scenarija nedvomno izkoristil nekatere  elemente teh resničnih primerov,  v grobih črtah pa zgodba najbolj spominja na masaker v  Jonestownu, v katerem je leta 1978 umrlo 918 ljudi.  To, da film funkcionira kot dokumentrana reportaža umeščena v časovni okvir 24 ur, je obenem njegova največja kvaliteta in največji minus. Kvaliteta zato, ker West na ta način odlično ustvarja napetost in na gledalca efektno prenese občutke prikrite grožnje, minus pa zato, ker takšna rešitev ne pušča praktično nič prostora za tehtnejše psihološko seciranje grozovitega dejanja in samih likov.  Iz istih razlogov je Zakriment film, ki  ne dolgočasi, vendar ga odsotnost poglabljanja v like in samo centralno vprašanje ne bo prav dolgo obdržala v spominu.