Concussion (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Drama
Dolžina: 96' ,  Imdb
Režija: Stacie Passon
Scenarij: Stacie Passon
Igrajo: Robin Weigert, Maggie Siff, Johnathan Tchaikovsky, Maggie Siff, Kate Rogal

Concussion je prvenec ameriške režiserke in scenaristke Stacie Passon, ki je premierno predvajan na lanskem festivalu Sundance. Film je potem šel v festivalski obtok in dokaj uspešno nadaljeval svojo pot; med prejetimi nagradami je tudi teddy, priznanje, ki ga neodvisna žirija berlinskega festivala podeljuje filmom z LGBT tematiko.

Zgodba se začne zelo obetavno. Z jezno mamico, ki na poti v bolnišnico glasno preklinja in se huduje nad lastnim otrokom, ki ji je nekaj minut pred tem razbil glavo. Malce kasneje, med čakanjem na šivanje jo partnerka opomni, da je v svoji reakciji bila (pre)groba z otrokom. Krvavi papirnati robček, prilepljen na čelo poškodovanke in odsotnost razumevanja za partnerkino pripombo situaciji dajeta fini črnohumorni ton. Na tem uvodu sem gradil optimizem in stiskal pesti, da režiserka še naprej ostane na enakem kurzu,  vendar se moje želje v nadaljevanju niso uresničile. Vsaj v pričakovanem obsegu ne,  a tudi po zasuku v drugo smer film ponudi kar nekaj zanimive vsebine, ki me je v končnici spravila k pisanju tega prispevka.  Zgodba je zgrajena okoli lezbičnega para z dvema otrokoma.  Abby (Robin Weigert) je žrtvovala kariero za dom in otroke, Kate (Julie Fain Lawrence) pa je tista, ki prinaša hrano na mizo. Abby vedno težje prenaša hlad, ki že nekaj časa prežema njen odnos s partnerko, zato želi nekaj spremeniti. Rada bi bila bolj neodvisna od Kate, zato želi več delati na prenovah starih stanovanj, ki so ji v preteklosti že prinesle lepe dobičke. Ker želi sprostiti frustracije povezane s seksualno neaktivnostjo na skrivaj razmišlja o srečanju  s prostitutko. Ko se na koncu opogumi in naredi ta korak, je izkušnja prej travmatična, kakor prijetna. Drugi poskus se izteče veliko bolje, nakar Abby začne premišljevati o tem, da bi se mogoče tudi sama preizkusila v svetu spolnih uslug.

Vedno so mi bili bolj všeč tisti LGBT filmi, ki se malo manj ukvarjajo z aktivizmom in malo več z vsakdanjim življenjem svojih protagonistov. Videli smo veliko filmov, ki obravnavajo krizo srednjih let heteroseksualnih parov, enaka situacija med istospolnim partnerji pa ni ravno pogost pojav. Concussion je variacija na to temo, ki prinaša zanimiv pogled na omenjeno situacijo. Bržkone je jasno, da čustva vseh nas funkcionirajo na podobnih principih, neodvisno od spolne usmeritve, in v tem smislu nam zgodba o seksualnem prebujanju osamljene, zdolgočasene gospodinje, ki se čuti zapostavljeno in neljubljeno, prinaša univerzalne, enostavno razumljive motive. Najbolj osvežujoča sestavina v takšni delitvi spolnih vlog je dejstvo, da nas skozi zgodbo vodi lezbična protagonistka, ki meje svoje seksualnosti preiskuje izključno s pripadnicami nežnejšega spola. Abby verjetno nikoli ne bi našla dovolj poguma za takšna dejanja, če med njo in partnerko ne bi prišlo do tako izrazite (telesne) odtujenosti. Razmišljanje v tej smeri izkristalizira nekaj zanimivih vprašanj. Kako opredeliti odnos med zvestobo in fundamentalno pravico do seksualne svobode? Koliko so moderna razmerja med partnerji odvisna od njune seksualne kompatibilnosti in kaj storiti, ko ogenj med partnerji začne neustavljivo ugašati? Med najmočnejše adute filma uvrščam odlično Robin Weigert,  ki pogumno in kvalitetno odgovori na vse zahteve, ki jo pred njo postavi tako zahtevna vloga.  Škoda je, da režiserka junakinjino seksualno prebujanje ne podkrepi z bolj poglobljeno študijo njenega odnosa s partnerko, ki je prikazano precej površno in enodimenzionalno, saj bi s tem dodatkom končni vtis bil še boljši. 

Ocena: