The Zero Theorem (2013)

Slovenski naslov: Ničelni teorem
Država: VB, Romunija, ZDA
Leto: 2013
Žanri: Drama, Fantazijski, ZF
Dolžina: 107',  Imdb
Režija: Terry Gilliam
Scenarij: Pat Rushin
Igrajo:  Christoph Waltz, Mélanie Thierry, David Thewlis, Lucas Hedges, Matt Damon, Ben Whishaw, Tilda Swinton

Ničelni teorem je zadnje dejanje v distopični satirični trilogiji, ki jo je Terry Gilliam pred skoraj tridesetimi leti odprl s kultnim Brazil (1985) in jo deset let kasneje nadgradil s filmom 12 opic (Twelve Monkeys, 1995). Zgodba je zgrajena okoli računalniškega genija Qohena Letha (Waltz), samotarskega ekscentrika, ki v fantazijskem Londonu iz prihodnosti dela za največjo svetovno korporacijo Mancom. Korporacija je nekakšen superponudnik iz prihodnosti, ki zainteresiranim strankam ponuja unikatno virtualno izkušnjo - možnost živeti življenje prilagojeno našim željam in potrebam. V virtualnem okolju seveda, saj ljudje v prihodnosti fizično še vedno živijo med štirimi zidovi, hodijo v službe in prejemajo plače, ki jim omogočajo plačilo Mancomovih storitev. Eden izmed vodilnih strokovnjakov za obdelavo izoteričnih podatkov, ki so ključnega pomena za nadaljnji razvoj teh storitev, je naš glavni junak. Leth, ki si je uredil domovanje v delno požgani cerkvi, (pred časom jo je kupil na dražbi), že dolgo čaka na pomemben telefonski klic, ki mu bo ponudil odgovore na vprašanja, ki neprenehoma napenjajo njegove možganske celice. Zaradi strahu, da bo klic prišel v času, ko na sedežu podjetja opravlja svoje delo, Leth preko dobrohotnega poslovodje Jobyja (Thewlis) izposluje srečanje z velikim šefom, ki ga zaposleni v Mancomu kličejo Uprava (Damon). Namen sestanka je prepričati Upravo, naj mu dovoli opravljanje dela od doma. Leth bo tako še bolj produktiven, obenem pa bo ves čas doma lahko čakal na svoj skrivnostni klic. Uprava na koncu ugodi njegovi prošnji, a mu istočasno dodeli najbolj zahtevno delovno zadolžitev dotlej: Leth bo moral matematično dokazati  ničelni teorem, ki bo, ali razkril smisel življenja, ali dokončno dokazal, da živimo življenje brez smisla.

Okupirajmo Mall Street je reklamni slogan trgovskega centra, s katerim se potencialne kupce vabi na razprodaje, tv postaja DuMBC (dumb=bedast, neumen) svojim gledalcem v udarnem terminu razlaga, kako obogateti, banka se reklamira s sloganom Dovolj, ni nikoli dovolj, itn. Vse to absorbiramo v prvih minutah sprehoda skozi kičasto barvitost Gilliamovega retro-futurističnega sveta, v katerem živi glavni protagonist Leth. Junakova asocialnost je rezultat dolgotrajnega potapljanja v virtualni svet (poklicno in zasebno), nekje med procesom izgubljanja stika z realnostjo pa protagonist dojame, da v vsem tem kar počne, njegovem obstoju pravzaprav, mora obstajati nekakšen smisel. Meni, da bo s pomočjo telefonskega klica, ki ga čaka zelo dolgo, razvozlal bistvo lastnega obstoja. Verjetno ni potrebno posebej močno napenjati možgane da opazimo vzporednice, ki jih Gilliam vleče s sodobno družbo. V tem smislu svet v katerem živijo njegovi protagonisti predstavlja nekakšno radikalnejšo različico sedanjosti, lahko pa ga razumemo tudi kot projekcijo sodobne družbe iz prihodnosti. Čeprav mišljen kot kritika človeškega umika v virtualni svet in počasnega izginjanja pristnih medčloveških odnosov, film imaginarni svet slika mično, celo zapeljivo. Romanca, ki glavnega junaka zbudi iz kibernetičnega životarjenja se pravzaprav odvija v virtualnem okolju, četudi sta se golobčka pred tem spoznala v resničnem svetu. Predvsem Leth je tisti, ki mu v realnosti manjka koncentracije in poguma, vendar ne gre spregledati, da se junak tudi v virtualnem svetu ne bi odprl, če spletna prostitutka Bainsley pred tem ne bi v živo razvnela njegovo domišljijo. Gilliam s tem kibernetičnem svetu na nek način prizna pozitivne lastnosti, a istočasno odpošlje jasno svarilo pred odtujitvijo, do katere pripelje prepogosto umikanje v imaginarne svetove. Prijateljstvo je še en spremljajoči motiv, ki je preko odnosa z delovodjo Jobyjem in Upravinim najstniškim sinom Bobom lepo vpet v prikaz počasne vrnitve odtujenega junaka k človečnosti. Simbolično uničenje virtualnega sveta v zadnjih minutah filma lahko razumemo kot protagonistovo dokončno rešitev iz virtualnega primeža. Ničelni teorem v uvodne pol ure mogoče deluje malce kaotično, a potem  gledalec počasi pade v njegovo notranjo logiko in brez težav razume dinamiko odnosov med protagonisti. Hvalim prispevek igralske zasedbe, duhovite filmske reference tipa he-is-the-one, ki se lepo skladajo s komičnim podtonom celotne stvaritve. Gilliam je pri 73-ih še vedno zelo vitalen filmar, sposoben ponuditi unikaten pogled na probleme sodobne družbe in ravno zato je Ničelni teorem film z dodano vrednostjo. (-4)

Ocena: