 |
Foto: Funny Balloons |
Slo naslov: -
Država: Čile
Jezik: španščina
Leto: 2017
Dolžina: 104', Imdb
Žanri: drama
Režija: Sebastián Lelio
Scenarij: Sebastián Lelio, Gonzalo Maza
Igrajo: Daniela Vega, Francisco Reyes, Luis Gnecco, Aline Kuppenheim, Nicolas Saavedra, Amparo Noguera, Nestor Cantillana
Sebastian Lelio je poleg Pabla Larraina in Andresa Wooda eden najbolj pomembnih avtorjev čilske kinematografije, ki so se uveljavili v času po koncu diktature na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja in političnih spremembah, ki so sledile. Celovečerni prvenec The Sacred Family (La sagrada familia, 2005) ga je izstrelil v festivalski krogotok, dokončno uveljavitev pa mu je prinesla komična drama Gloria (glavna igralka Paulina Garcia je leta 2013 za svoj nastop prejela srebrnega medveda v Berlinu). S Fantastično žensko se je Lelio vrnil v Berlin in tokrat dosegel še odmevnejši rezultat (film je prejel tri nagrade, najodmevnejša med njimi je srebrni medved za scenarij), zgodba o uspehu pa se je nadaljevala z nominacijo za zlati globus in nazadnje še z oskarjevsko nominacijo za tujejezični film.
 |
Foto: Funny Balloons |
Lelio zgodbo odpre z vsakdanjo rutino moškega v poznih petdesetih. Orlando (Francisco Reyes) se po obisku savne sprehodi do hotela in bližnjega nočnega kluba, v katerem poje njegova veliko mlajša partnerka Marina (Daniela Vega). Marina je nekoč bila fant, zdaj pa se z nastopi v nočnih klubih poskuša uveljaviti kot pevka. Marina ima rojstni dan in Orlando ji je pripravil presenečenje: prijetno večerjo v kitajski restavraciji, rojstnodnevno torto in ovojnico z romantičnim potovanjem za dva. Prijeten večer je sklenjen z obiskom nočnega kluba, plesanjem in strastnim ljubljenjem. Idilo prekine slabost, ki sredi noči obide Orlanda. Kljub temu, da ga Marina hitro spravi v najbližjo bolnišnico, ta tam še isti večer umre. Na ta način je romantično razmerje prekinjeno še preden dobimo vpogled v globino čustev, ki so povezovala Marino in njenega pokojnega partnerja, Lelio pa zgodbo nato popelje v povsem drugačno smer. Romanca je pozabljena, v ospredje pa stopi Marinin boj s pokojnikovo nerazumevajočo, sovražno razpoloženo družino, ki ji ne želi dovoliti udeležbe na pogrebni slovesnosti.
S tem je odprto osrednje poglavje zgodbe, v katerem smo priča konstantnemu spodkopavanju temeljnih pravic glavne junakinje. Padec po stopnicah, ki ga je Orlando zaradi slabosti doživel tik pred smrtjo, je dovolj, da detektivka oddelka za spolne zločine na pobudo pokojnikove bivše žene pod vprašaj postavi naravo njenega odnosa s pokojnikom. Dovolj, da jo vpraša, ali ji je pokojnik plačeval za spolne odnose? Njeno dostojanstvo spodkopavajo prav vsi: zdravniki v bolnišnici, policija, pokojnikova družina... Edina izjema je pokojnikov brat, ki v njej vidi žensko, ki ji vsi odrekajo njeno temeljno pravico – pravico do žalovanja. Marina vso to silno nepravičnost in nehumanost prenaša izjemno stoično, saj sovražnikom ne želi ponuditi niti najmanjšo priložnost za naslajanje nad njeno bolečino. Lelio svoji junakinji trenutka slabosti in čustvene ranljivosti ne dovoli niti v najbolj kritičnih situacijah. Niti takrat, ko poniževanje prestopi mejo psihičnega in postane fizično. S tem njegova družbena kritika pridobi na ostrini, vendar tudi nekaj izgubi, predvsem v smislu, da gledalcu onemogoči večjo čustveno vpletenost v zgodbo, ki jo na svojih plečih suvereno nosi Daniela Vega (pohvala Leliu, ki je naslovno vlogo zaupal transseksualni igralki). Njena Marina je tako pristna in prepričljiva, da dobimo občutek, da sta Marina in Daniela ena oseba. Fantastična ženska je dokaj običajna karakterna študija nekonvencionalne glavne junakinje, ki učinkovito izpostavlja svoje ključne sporočilne momente, a se za moj okus preveč distancira od temeljitejšega analiziranja glavne protagonistke. Zato film kljub številnim kvalitetam doživljam kot nekoliko nedorečen portret ženske, ki ji okolje zaradi drugačnosti ne dovoli uresničiti prirojenih potreb.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar