Bad Genius (2017)

Foto: GDH 559

Slo naslov: -

Država: Tajska

Jezik: tajščina 

Leto: 2017

Dolžina: 130',  Imdb

Žanri: krimi, drama, komedija

Režija: Nattawut Poonpiriya

Scenarij: Nattawut Poonpiriya, Tanida Hantaweewatana, Vasudhorn Piyaromna

Igrajo: Chutimon Chuengcharoensukying, Eisaya Hosuwan, Teeradon Supapunpinyo, Chanon Santinatornkul, Thaneth Warakuklnukroh, Sarinrat Thomas

Bad Genius je film, ki je v letu 2017 v tajske kinodvorane privabil največ obiskovalcev in na koncu postal uspešnica v številnih azijskih državah. Drugi celovečerec 36-letnega tajskega režiserja Nattawuta Poonpiriya – nase je opozoril že s prvencem, triler grozljivko Countdown (2012) – je zabeležil odlične rezultate izven domovine in na koncu prehitel rekorderja Ong Bak (Prachya Pinkaew, 2003), do lanskega leta najuspešnejšo tajsko produkcijo na tujih trgih.  

Glavna junakinja filma je mlada Lynn, v vseh pogledih nadpovprečna dijakinja, ki upošteva nasvet očeta učitelja in se prepiše na ugledno srednjo šolo, s katere je veliko lažje priti na kakšno izmed boljših univerz v tujini. Lynn se takoj po prihodu zbliža z novo sošolko Grace, ki z veliko manj uspeha izpolnjuje svoje dijaške naloge. Ta jo čez čas prosi, da ji pomaga izboljšati ocene tako, da ji dovoli preplonkati njene odgovore pri pomembnih testih. Lynn se sprva upira, a na koncu vendarle popusti. Graceine ocene se začnejo izboljševati, nakar Lynn spozna njenega bogatega fanta Pata, ki ji ponudi denar v zameno za “pomoč” pri testih.  Ponudba je tako mična, da jo preprosto ne more zavrniti. Še več, brihtna punca je izjemno kreativna pri iskanju načinov, kako sošolcem brez tveganja posredovati pravilne odgovore. Sistem je hitro vzpostavljen in kmalu je na šoli kar nekaj dijakov, ki plačujejo njene usluge. Njene majhne donosne obrti verjetno ne bi nikoli odkrili, če zadeve ne bi pogruntal Bank, še en genialec na šoli in Lynnin glavni protikandidat v boju za državno štipendijo za študij v tujini.

Foto: GDH 559

Vem, da je težko verjeti v kvaliteto filma o najstnikih, ki plonkajo pri testih in dijakinji, ki iz tega naredi pravi mali biznis, saj zgodba na papirju ne deluje kot nekaj, kar bi lahko bilo zanimivo. Tudi moja pričakovanja so bila zastavljena precej nizko, ali bolje rečeno, jih sploh ni bilo, a na koncu me je film zelo pozitivno presenetil in še enkrat prepričal, da sposoben avtor lahko vsako, še tako nezanimivo temo, spremeni v zabavno filmsko izkušnjo. Poonpiriya zgodbo suvereno vodi že od uvodnih minut, v katerih glavna junakinja pred prihodom na novo šolo s premeteno taktiko iztrži ugodne pogoje vpisa. Že v tej zgodnji fazi spoznamo, da imamo opravka z izjemno bistro protagonistko z enormno željo po uspehu in materialni koristi. Že prvi vrhunsko postavljen in posnet prizor plonkanja (odlična montaža, primerna glasba, zanimiva postavitev kamere) nam sugerira, da nismo v povprečnem, v šolsko okolje postavljenem najstniškem filmu. V nadaljevanju zgodbe (ki, mimogrede, temelji na resničnih dogodkih), film prestavi  v višjo predstavo: Lynn skuje načrt s katerim bodo sošolci (tisti, ki so uslugo pripravljeni plačati, seveda), prišli do pravilnih odgovorov na strogo varovanih STIC testih (ti so osnova za sprejem študentov na ugledne tuje univerze). Mislim, da ne pretiravam, če zatrdim, da se Bad Genius v segmentu planirana in realizacije načrta, po kakovosti približa standardom najboljših “heist” filmov. Poonpiriya se počuti kot riba v vodi, ko režira proceduralne podrobnosti in postavlja napete prizore “švercanja” podatkov, ki gledalca potegnejo na rob sedeža. Učinek je tak, da med ogledom preprosto pozabimo, da v igri niso diamanti, zlato ali denar, temveč običajen sprejemni izpit. K dobremu skupnemu vtisu pripomorejo tudi dobri igralski nastopi pretežno neizkušene igralske zasede, ter v subtekst vtkana kritika tajskega šolskega sistema in socialne neenakosti znotraj le-tega.

Ocena