Barracuda (2017)

©2017 La Barracuda, LLC

Slo naslov: -

Drugi naslovi: La Barracuda

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017 

Dolžina: 100' ,  Imdb

Žanri: drama, glasba, triler

Režija: Jason Cortlund, Julia Halperin

Scenarij: Jason Cortlund

Igrajo: Allison Tolman, Sophie Reid, JoBeth Williams, Luis Bordonada, Larry Jack Dotson 

Sinaloa je mlada ženska, ki z nahrbtnikom potuje po ruralnem ameriškem jugu. Spoznamo jo ravno v času, ko po jutranjem plavanju v bližnjem jezeru pakira stvari ob postelji, na kateri spi nekdo, s kom je preživela preteklo noč. V teh prvih desetih minutah brez dialoga ugotovimo, da je mlada, samozavestna potepuhinja vajena življenja na poti. Pot jo naposled pripelje v Austin, ki je kot kaže, njen primarni cilj. Po prihodu poišče hišo v predmestju, se usede na verando in pred vhodom potrpežljivo čaka. Izkaže se, da polsestro Merle, ki do tistega trenutka ni vedela, za njen obstoj. Sinaloa ji razloži, da je njun pokojni oče, sicer legenda country glasbe, v angleškem Brightonu redno obiskoval njo in njeno mamo. Situacija je čudna in previdna Merle neznanke, ki zatrjuje da je njena mlajša sestra, verjetno ne bi niti povabila v hišo, če tega ne bi predlagal njen bodoči mož Raul. 

©2017 La Barracuda, LLC

Avtorja Julia Halperin in Jason Cortlud že v teh uvodnih minutah vzpostavita enigmatično in nekoliko grozeče vzdušje, v katerem gledalec (tako kot Merle) poskuša dognati, koliko je resnice v Sinaloinih trditvah in kakšne so sploh njene namere. Punca trdi, da je prišla le zato, ker je želela spoznati sestro in da jo razen očetove glasbe, ne zanimajo drugi, materialni aspekti očetove zapuščine. Tudi Sinaola je, kot se kasneje izkaže, nadarjena glasbenica. Pesmi, ki jih zapoje ob zvokih očetove stare kitare nekoliko omilijo obrambno držo starejše sestre, ki do nje ima vedno manj zadržkov. Toda Merle pozna le eno komponento sestrine persone, njen drugi, manj prijeten obraz pa bodo spoznali nekateri sorodniki. Še posebej eden izmed njiju, ki jo želi povezati z odvetnikom za nasledstva – ta po njegovih besedah Sinaloi lahko pomaga vzeti tisto, kar ji pripada po pokojnem očetu. Njen odziv nam pove, da imamo opravka z nevarno žensko, ki je sposobna storiti marsikaj in pojasni, da je v dejanjih vodijo predvsem čustva. Ali drugače, Sinaloo bolj kot materialna zanima čustvena, recimo temu, kompenzacija. Manko občutka pripadnosti družini je generator nakopičene, potisnjene jeze, ki tinja pod površjem in lahko vsak hip izbruhne. Režiserski tandem Halperin-Cortlud na temeljih te prikrite grožnje vzpostavi odlično vzdušje, v katerem do izraza pride potencial mlade britanske igralke Sophie Reid, ki odlično uteleša vse aspekte svoje vloge: fizične, igralske in glasbene. Allison Tolman, ki jo imam(o) v lepem spominu iz prve sezone televizijskega Farga, je pravi protiutež Reidovi, ki s svojo prijaznostjo in iskrenostjo nevede obvladuje sestrine maščevalne nagone. Ugaja tudi country glasba, ki se lepo navezuje na vzdušje in poudarja tisto, kar ostane neizrečeno v dialogih. Dopade se mi tudi način, kako film gledalcu z avdio-vizualnimi prejemi posreduje občutek za kraj dogajanja. Nekatere je zmotil počasen ritem, ki resda nekoliko omili triler efekt, toda takšen pristop je po moji oceni upravičen, ker ravno v teh počasnih delih do izraza pride subtilna liričnost filma.

Ocena