Južni vetar (2018)

aka South Wind

Nebojša Glogovac in Mil,oš Timotijević, Južni vetar (2018), Foto: Cineplexx

Slovenski naslov: Južni veter

Angleški naslov: South Wind  

Država: Srbija

Jezik: srbščina

Leto: 2018

Žanri: krimi, drama, triler 

Dolžina: 130' ,  Imdb 

Režija: Miloš Avramović

Scenarij: Miloš Avramović, Petar Mihajlović

Igrajo: Miloš Biković, Miodrag Radonjić, Dragan Bjelogrlić, Nebojša Glogovac, Miloš Timotijević, Jovana Stojiljković, Srđan Todorović, Bogdan Diklić, Aleksandar Berček, Hristo Shopov, Ivaylo Zahariev

Srbija je dvajset let po Ranah (1998) Srđana Dragojevića dobila še en polnokrvni gangsterski film.  Posnel ga je Miloš Avramović, ki se je filmske obrti (med ostalim) kot asistent učil prav pri Dragojeviću. Avramović nas v sodelovanju s ko-scenaristom Petrom Mihajlovićem pelje v beograjsko kriminalno podzemlje, polno barvitih, zanimivih likov in klanov, ki se borijo za svoj kos pogače. V zgodbo vstopimo nekje v Bolgariji, ko se skupaj z voznikom črnega mercedesa pripeljemo do doma velikega bolgarskega narko šefa, ki z robo zalaga svojega beograjskega partnerja Goluba (Nebojša Glogovac), prvega mafijca srbske prestolnice. V močvirju pod Golubovo kontrolo svoje posle brez prevelikega vmešavanja policije vodi tudi Car (Dragan Bjelogrlić), lastnik mehanične delavnice, v kateri končajo ukradeni avtomobili, ki jih nato razkosajo, ali za ustrezno vsoto vrnejo lastnikom. Petra Maraša (Miloš Biković), najbolj sposobnega člana njegove ekipe, ne ustavi nobena ključavnica in nobeden varnostni mehanizem. A ko Maraš izkoristi priložnost in sinu v uvodu omenjenega bolgarskega narko bosa izpred nosa odpelje črnega mercedesa, imamo zaplet. Pretirano samozavestni mladenič ne ve, da je skupaj z avtom ukradel tudi dragocen tovor, ki pripada Golubu.

Južni veter je film z dokaj generičnim zapletom, ki s svojimi scenarističnimi vijugami preigrava ustaljene žanrske obrazce. V plus mu lahko štejemo, da je v preigravanju teh obrazcev dosleden, saj zgodba na skoraj vseh koncih, z nekaj manjšimi spodrsljaji, drži vodo. Scenarij lepo in prepričljivo poveže pomembnejše like in kredibilno prepleta njihove usode v sferi čistega interesa, ter obenem ne pozabi nekatere izmed njih povezati na tistem bolj človeškem, čustvenem nivoju. Južni veter v nečedne posle kriminalnega miljea brez ovinkarjenja vpleta lokalno policijo in vplivneže iz državnega vrha, ki brez direktnega izpostavljanja iz ozadja vlečejo ključne poteze. Več podzgodb in likov, ki so tako ali drugače povezani z osrednjim zapletom, ustvarjajo neko širšo sliko srbske družbe. Zaskrbljeni starši, noseča punca, ostareli gangster, ki se spogledujejo z upokojitvijo, simpatični mali kriminalec, pokvarjeni policijski inšpektor in predstavniki vročekrvne mlade generacije, pripravljene testirati moč in pogum tistih, ki vodijo igro. Pomemben delež v ustvarjanju avtentičnega vzdušja prispeva skrbno izbrana glasba, snemalne lokacije in zabavni dialogi, ki tudi v najbolj napetih trenutkih nudijo nekaj komičnega oddiha. Avramović je talentiran režiser, ki se dobro zaveda najpomembnejših zapovedi žanra – zgodba je od uvodnih minut zanimiva, podana v odličnem tempu, brez veliko prazne minutaže, saj v filmu praktično ni nepotrebnega prizora. Južni veter vseeno ne bi bil to kar je, brez zares izvrstne igralske zasedbe, v kateri je zbrana večgeneracijska igralska smetana: od mladega prijateljskega tandema Miloš Biković - Miodrag Radonjić, do igralskih ikon kakršna sta Bogdan Diklić in Aleksandar Berček. V to kategorijo je že nekaj časa sodil tudi zdaj že pokojni Nebojša Glogovac, verjetno najmočnejše igralsko ime svoje generacije, ki je v eni svojih zadnjih vlog izvrstno odigral Goluba, kralja beograjskega podzemlja.  

Ocena

Free Solo (2018)

Alex Honnold in Free Solo (2018), © 1996-2015 National Geographic Society

Slovenski naslov: Free Solo

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: dokumentarni, športni 

Dolžina: 100' ,  Imdb 

Režija: Elizabeth Chai Vasarhelyi, Jimmy Chin

Scenarij: Elizabeth Chai Vasarhelyi, Jimmy Chin

Igrajo: Alex Honnold, Tommy Caldwell, Sanni McCandless, Jimmy Chin, Cheyne Lempe, Mikey Schaefer, Dierdre Wolownick, Peter Croft

Free Solo v svetu alpinizma označuje plezanje brez vrvi in ostale varnostne opreme. Alpinisti, ki na ta način premagujejo plezalne poti se lahko zanesejo le na svoje psihofizične sposobnosti in izkušnje. S tem povezana tveganja so včasih zelo velika in za povprečnega človeka težko razumljiva. Pričujoči dokumentarec prinaša eno izmed teh zgodb, ki sta jo v objektiv kamere izjemno ujela Elizabeth Chai Vasarhelyi in njen mož Jimmy Chin (tudi sam profesionalni plezalec in fotograf). Zakonca sta pozornost širše javnosti pritegnila z dokumentarcem Meru (2015), v katerem sta nam pokazala osvajanje Shark’s Fina, tehnično najzahtevnejšega vrha gore Meru v Himalaji.

Free Solo je zgodba o Alexu Honnoldu in njegovih prizadevanjih preplezati steno El Capitan, verjetno najzahtevnejšo granitno vertikalo na svetu, v ameriškem nacionalnem parku Yosemite. Film nas postopoma uvaja v vesolje glavnega protagonista s povzetkom njegove poti od začetnika do enega najbolj uveljavljenih alpinistov na svetu v tem trenutku. Avtorja se skozi zgodbo na zanimiv način dotikata temeljnih vprašanj povezanih z življenjskim slogom portretiranca. Od tistega ključnega, kaj pravzaprav žene našega junaka, do njegovega odnosa z najbližjimi. O sinovi hoji po robu pred kamero spregovori Alexova mama in njegovi plezalni partnerji, največ prostora pa je posvečeno njegovem razmerju s punco Sanni. 

Free Solo je eden tistih projektov, pri katerem se zbere ekipa somišljenikov, ki se med seboj dobro poznajo, in, kar je še bolj važno, dobro poznajo materijo, ki jo obdelujejo. Tandem Chai-Chin je okoli sebe zbral alpinistično podkovano ekipo snemalcev, ton mojstrov in ostalega tehničnega osebja (v ekipi je bilo deset ljudi), ki nam na najboljši možni način približajo vse aspekte Alexovega podviga. 

Ustvarjalci s kombinacijo utrinkov iz zasebnega življenja in studioznim prikazom poteka dolgotrajnih priprav trasirajo pot trenutku, ko se bo junak brez vsakršnih pomagal spopadel z El Capitanom. Med procesom slišimo novice o tragični usodi nekaterih vidnih članov alpinistične družine, ki nas opominjajo, kako zelo nevaren cilj si je zastavil glavni protagonist. Gledalci Alexa, očitno vajenega nastopanja pred kamero hitro, vzamemo za svojega – mladenič nas očara s preprostostjo, smislom za humor in strastjo, s katero se loteva največjega izziva v njegovi plezalni karieri. Zato v  finalnih dvajsetih minutah, ki se iztečejo v slogu napetega, dih jemajočega trilerja, zanj še toliko močneje stiskamo pesti in z odprtimi usti opazujemo fascinantno natančnost in osredotočenost, s katero Alex premika meje možnega. 

Ocena

Without (2011)

Joslyn Jensen in Without (2011)

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2011

Dolžina: 88' ,  Imdb

Žanri: drama

Režija: Mark Jackson

Scenarij: Mark Jackson

Igrajo: Joslyn Jensen, Ron Carrier, Bruce Bundy

[ENG]

On a remote wooded island, a young woman becomes caretaker to an old man in a vegetative state. She has no cell signal, no Internet. Only a year removed from high school and forced to meet the needs of a man who cannot respond, Joslyn vacillates between finding solace in his company and feeling fear and anger towards him. As the monotony of daily routine starts to unravel, boundaries collapse and Joslyn struggles with sexuality, guilt and loss. -Written by Anonymous

Ocena

The Mule (2018)

Clint Eastwood in The Mule (2018), © 2018 - Warner Bros. Pictures

Slovenski naslov: Tihotapec 

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: krimi, drama, triler

Dolžina: 116',  Imdb 

Režija: Clint Eastwood

Scenarij: Nick Schenk, Sam Dolnick

Igrajo: Clint Eastwood, Bradley Cooper, Michael Pena, Taissa Farmiga, Jill Flint

Clint Eastwood je samega sebe nazadnje režiral pred dobrimi desetimi leti, v mojstrovini Gran Torino (2008). Že takrat jih je štel skoraj osemdeset in razmišljanja o tem, ali smo morda že videli njegov zadnji tovrstni podvig, so bila povsem na mestu. Deset let kasneje, v 88-letu starosti, je neuničljivi Eastwood podpisal še en režisersko-igralski projekt, vmes pa mu je uspelo režirati kopico filmov (7 celovečercev) in odigrati še eno glavno vlogo, in sicer v športni drami Znova v igri (Trouble with the Curve, 2012, Robert Lorenz).

Eastwood v Tihotapcu igra ostarelega vojnega veterana Erala Stona, ki mu je uspelo zavoziti vse, kar se dalo zavoziti. Življenje je investiral v biznis s cvetjem, veliko je potoval, čas, ko ni bil na poti, pa je raje kot doma preživljal ob svojih rožah, ali v lokalnem veteranskem baru. Potrpljenje je z njim najprej izgubila žena in nato še hčerka (Earlu je uspelo zamuditi njeno poroko). Naklonjenost vnukinje Ginny je njegova edina vez z družino, ki ga je že zdavnaj odpisala. Zdaj, ko je biznis s cvetjem dokončno propadel in ko mu banka želi zaseči še njegovo dotrajano hiško, Earl nima nič. Obsojen na životarjenje, brez omembe vrednega dosežka, s katerim bi se lahko pobahal v pogovoru z naključnim sogovornikom. Razen če za svojevrsten dosežek ne štejemo dejstva, da v življenju ni bil udeležen v prometni nesreči, ali plačal kazni za prometni prekršek. 

Clint Eastwood and Alan Heckner in The Mule (2018),  © 2018 - Warner Bros. Pictures

Izkaže se, da je ravno to dejstvo (v kombinaciji z njegovo starostjo), idealna kvalifikacija za delo voznika, ki za mehiške kartele po ameriških širjavah razvaža pošiljke kokaina. To je posel, ki ga Earl sprejme najprej zato, ker želi prispevati denar za vnukinjino poroko in potem zato ker potrebuje nov poltovornjak. In potem še denar za poplačilo hipoteke, in potem… Saj razumete, denar ima svojo moč. Z vsako novo turo je rastel tudi njegov ugled pri delodajalcih, povečeval se je obseg dostavljenega blaga in finančno nadomestilo za njegov trud. In potem se je zgodila edina logična stvar – o njegovih podvigih sta slišala zvezna agenta (Bradley Cooper in Michael Pena), ki sta mu za petami.

Članek o skoraj 90-letnem tihotapcu, objavljen v New York Timesu, je bilo izhodišče iz katerega je Nick Schenk (scenarist Gran Torina) sestavil zgodbo, s katero sta skupaj z Eastwoodom poskušala ponoviti bleščeči rezultat, oziroma ustvariti film na nivoju njunega prvega sodelovanja. Zgodba je na papirju nedvomno imela potencial, toda njun dosežek to pot vseeno ni tako nepozaben. Eastwood je sicer še vedno igralec z izjemno karizmo in šarmom suvereno nosi naslovno zgodbo. Vloga neprilagojenega oldtajmerja mu je pisana na kožo in Clint nas na videz brez posebnega napora prepriča, da za Earla držimo pesti, ga razumemo, z njim sočustvujemo. To je pač stari, dobri Clint, ob katerem se počutimo odlično, in ki se tudi tokrat, na njemu svojstven način, opredeli do razlik in raznolikosti, ki krojijo podobo sodobne Amerike. Glave slabosti filma iz moje perspektive izhajajo iz scenarija, oziroma scenarističnih nelogičnosti, v katere se nebom spuščal. Tisti, ki ste film videli, najbrž veste o čem govorim. Škoda, kajti z nekaj več truda v tem segmentu in nekoliko tehtnejšim profiliranjem glavnega junaka bi rezultat brez dvoma lahko bil neprimerno boljši.     

Ocena

Yeon-ae-dam (2016)

aka Our Love Story

Yeon-ae-dam (2016), © M-LINE

Slo naslov: -

Angleški naslov: Our Love Story

Država: Južna Koreja 

Jezik: korejščina

Leto: 2016'

Dolžina: 99',  Imdb

Žanri: drama, romantični

Režija: Lee Hyun-Ju

Scenarij: Lee Hyun-Ju

Igrajo: Lee Sang-Hee, Ryu Sun-Young, Kim Jong-soo

[ENG]

Yoon-ju is a graduate student of fine arts and is working on her graduation exhibition. One day, while she is searching materials for her project, she runs into Ji-soo at a junk shop. Watching Ji-soo in an odd place, Yoon-ju finds herself drawn to her. After their initial encounter, Yoon-ju once again runs into Ji-soo at a convenience store, and the two eventually start dating. Never having enjoyed dating men, Yoon-ju finds Ji-soo fascinating and becomes completely infatuated with her.

Ocena

The Myth of the American Sleepover (2010)

The Myth of the American Sleepover (2010), © 2011 - Roman Spring Pictures

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2010

Dolžina: 96' ,  Imdb

Žanri: komedija, drama, romantični

Režija: David Robert Mitchell

Scenarij: David Robert Mitchell

Igrajo: Claire Sloma, Marlon Morton, Amanda Bauer, Brett Jacobsen, Nikita Ramsey, Jade Ramsey, Annette DeNoyer, Wyatt McCallum, Mary Wardell, Doug Diedrich, Dane Jones, Shayla Curran

[ENG]

The Myth of the American Sleepover is a youthful and tender coming-of-age drama from first-time writer/director David Robert Mitchell. In the tradition of free-wheeling tributes to adolescence like Dazed & Confused, the film follows four young people (a cast of brilliant newcomers in their feature film debuts) on the last night of summer - their final night of freedom before the new school year starts. The teenagers cross paths as they explore the suburban wonderland they inhabit in search of love and adventure - chasing first kisses, elusive crushes, popularity and parties - and discover the quiet moments that will later resonate as the best in their youth. -- (C) IFC

Ocena

Jug-yeo-ju-neun Yeo-ja (2016)

aka The Bacchus Lady

Jug-yeo-ju-neun Yeo-ja | The Bacchus Lady

Slo naslov: -

Angleški naslov: The Bacchus Lady

Država: Južna Koreja

Jezik: korejščina

Leto: 2016

Dolžina: 110' ,  Imdb

Žanri: drama

Režija: E J-yong

Scenarij: E J-yong

Igrajo: Youn Yuh-jung, Chon Moo-song, Yoon Kye-sang, An A-zu, Choi Hyun-jun

[ENG]

Youn So-young has contracted gonorrhoea. ‘Make me well again quickly’ she tells her gynaecologist, because she wants to get back to work. In a park in Seoul, this senior citizen manages to scrape together just enough money as a ‘Bacchus lady’ to avoid begging. ‘Bacchus ladies’ are elderly women who sell a popular soft drink containing taurine known as ‘Bacchus’ and offer sexual services on the side. Korea’s rapidly ageing society barely has any money left for its pensioners and poverty among the elderly is soaring.

When little Min-ho’s mother is detained by the police, So-young takes him in. The boy, who only speaks Filipino, experiences a rather unique sort of patchwork family in this courtyard peopled, alongside So-young, by her transgender neighbour and a one-legged young man. Many of So-young’s aged former clients and friends can no longer see a way out of their situation. One after the other, they ask this laconic lady, who for years has been harbouring a secret, for one last favour. -Berlinale

Ocena

The Escape (2017)

Dominic Cooper and Gemma Arterton in The Escape (2017)

Slo naslov: - 

Država: VB

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 101' ,  Imdb

Žanri: drama

Režija: Dominic Savage

Scenarij: Dominic Savage

Igrajo: Gemma Arterton, Dominic Cooper, Marthe Keller

[ENG]

A woman sets out to reclaim her life in this stirring, emotionally rich look at what it means to start over. Tara (Arterton), a housewife and mother in suburban London, is living a life that is no longer hers: it belongs to her loving but overworked and self-absorbed husband (Cooper), her young son and daughter and the numbing routine of housework and childcare. In desperate need of a change, Tara one day makes a bold decision. Armed with a one-way ticket to Paris, she leaves everything behind to rediscover herself in a new city - but walking out on your life isn't so simple. -Written by AnonymousB

Ocena

We the Animals (2018)

Sheila Vand and Evan Rosado in We the Animals (2018)

Slo naslov: -

Država: ZDA 

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Dolžina: 94',  Imdb

Žanri: drama

Režija: Jeremiah Zagar

Scenarij: Daniel Kitrosser, Jeremiah Zagar

Igrajo: Sheila Vand, Raúl Castillo, Evan Rosado, Josiah Gabriel, Isaiah Kristian

[ENG]

Us three. Us brothers. Us kings, inseparable. Three boys tear through their childhood, in the midst of their young parents’ volatile love that makes and unmakes the family many times over. While Manny and Joel grow into versions of their loving and unpredictable father, Ma seeks to shelter her youngest, Jonah, in the cocoon of home. More sensitive and conscious than his older siblings, Jonah increasingly embraces an imagined world all his own.

With a screenplay by Dan Kitrosser and Jeremiah Zagar based on the celebrated Justin Torres novel, We the Animals is a visceral coming-of-age story propelled by layered performances from its astounding cast – including three talented, young first-time actors – and stunning animated sequences which bring Jonah’s torn inner world to life. Drawing from his documentary background, director Jeremiah Zagar creates an immersive portrait of working class family life and brotherhood. -Official site

Ocena

Aterrados (2017)

aka Terrified

Aterrados (2017), Foto: Imdb

Slo naslov: -

Angleški naslov: Terrified

Država: Argentina

Jezik: španščina

Leto: 2017

Dolžina: 87',  Imdb

Žanri: grozljivka

Režija: Demián Rugna

Scenarij: Demián Rugna 

Igrajo:  Maximiliano Ghione, Norberto Gonzalo, Elvira Onetto, Julieta Vallina

[ENG]

Allbreck, Jano and Rosentock are researchers of paranormal phenomena. Commissioner Maza tries to give an explanation to inexplicable events that are occurring in a neighborhood of Gran Buenos Aires. Together they will try to reveal the mystery within the affected houses before the evil destroys the existence of human society as we know it. -Written by Juan Pedro Ramos

Ocena

Us (2019)

Lupita Nyong'o in Us (2019), Photo by Claudette Barius - © Universal Pictures

Slovenski naslov: Mi 

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2019

Žanri: grozljivka, triler

Dolžina: 116' ,  Imdb 

Režija: Jordan Peele

Scenarij: Jordan Peele

Igrajo: Lupita Nyong'o, Winston Duke, Evan Alex, Shahadi Wright Joseph, Elisabeth Moss, Tim Heidecker 

Jordan Peele je s prvencem Zbeži! (Get Out, 2017) dosegel izjemen uspeh in si letvico nastavil temu primerno visoko, zato s(m)o se mnogi spraševali, ali 40-letni Newyorčan tudi v drugo lahko ponudi stvaritev na podobnem nivoju. Peele je tudi v drugo snemal po lastnem scenariju, ki nam v prologu, postavljenem v 80-ta leta, predstavi mlado Adelaide, ki med obiskom luna parka iz neznanega razloga uide izpod nadzora staršev in konča v hiši z ogledali. Izkušnja ovita v tančico skrivnosti jo zaznamuje tako močno, da posledice čuti tudi dobrih dvajset let kasneje: Adelaide je srečno poročena, mati dveh otrok, toda nelagodje in strahovi enostavno niso nikoli povsem izginili. Občutek tesnobe je še močnejši ko se z možem Gabom, hčerko Zoro in nekaj let mlajšim sinom Jasonom odpravijo na počitnice v njihovo počitniško hiško ob morju. Gabe se je udobno nameščen v postelji že veselil prijetnih uric v družbi njegove drage, ko je ta opazila sence na dovozu pred hišo. 

Izhodišče za komično moro po Hanekejevem receptu je tu in boj za preživetje se lahko začne. Toda v bordo kombinezone oblečeni nepovabljeni gostje niso ravno ljubitelji psiholoških igric. Bolj pri srcu so jim stilsko oblikovane in kot britev ostre škarje, vendar ta detajl ni najbolj grozljiv kvalifikator njihovega opisa. Bolj zaskrbljujoče je, da Adelaide in družina zrejo v svoje nekoliko grše, kot blisk hitre, fizično močnejše dvojnike, ki med seboj komunicirajo z neartikuliranimi živalskimi zvoki. V zlobne doppelgangerje, ki jih želijo izbrisati z obličja zemlje in… In se nato prejeti za roke in zreti v daljavo… 

Lupita Nyong'o, Evan Alex, and Shahadi Wright Joseph in Us (2019)
Photo by Claudette Barius - © Universal Pictures

Zdi se, da dvojniki v resnici nimajo konkretno idejo o tem kako želijo živeti in kaj početi potem, ko uničijo konkurenco. Motiv upora državljanov drugega reda, oziroma razrednega upora, je ena izmed očitnih alegorij Peelovega filma, ki načenja mnoga vprašanja, vendar se nobenemu izmed teh zares ne posveti. Mi je skozi prizmo grozljivke v najboljšem primeru povprečen dosežek. V prvi vrsti zato, ker Peele že zgodaj sklene, da se ne želi držati v uvodu zastavljenih pravil. Manko doslednosti je enostavno preveč očiten v delih zgodbe, v katerih Peele za svoje junake, ki so v spopadu z doppelgangerji izraziti avtsajderji, ne najde najbolj prepričljivih preživitvenih scenarijev. Zadeva je toliko bolj moteča, ko te rešitve postavimo ob bok scenariju, po katerem svoj konec dočaka neka druga, manj pomembna družina. Podobne občutke zbuja razmeroma predvidljiv zaključni preobrat, ki bi v idealnem scenariju zgodbo zaokrožil in prispeval nekaj dodane vrednosti. Toda preobrat v resnici ne prispeva veliko k zanimivosti filma in je bolj ko ne samemu sebi namen. Film je navkljub omenjenim slabostim kratkočasna in zabavna izkušnja, ki ga rešuje zanesljiva igralska zasedba, režiserjeva komična žilica in domiselna raba pop kulturnih referenc. 

Ocena

Scream for Me Sarajevo (2017)

Scream for Me Sarajevo (2017), Foto: Imdb

Slovenski naslov: -

Država: BIH

Jezik: bosanščina, angleščina

Leto: 2017

Žanri: dokumentarni, glasba, vojni

Dolžina: 95' ,  Imdb 

Režija: Tarik Hodžić

Scenarij: Tarik Hodžić, Jasenko Pašić

Igrajo: Bruce Dickinson, Alen Ajanović, Esad Bratović, Mirza Ćorić, Chris Dale, Alessandro Alex Elena, Erol Gagula, Trevor Gibson

Obleganje Sarajeva je eno najdaljših vojaških obleganj kakega mesta v sodobni zgodovini. V 1395-dnevnem obleganju mesta med leti 1992 in 1996, en datum in dogodek imata prav posebno mesto. 14. decembra 1994 se je dvorani kulturnega centra zgodil koncert, ki se je za vedno zapisal v srca obiskovalcev in nastopajočih. V Sarajevo je s svojim bendom Skunkworks prišel Bruce Dickinson, frontman kultnih Iron Maiden. Dokumentarec Scream for Me Sarajevo bosanskega režiserja Tarika Hodžića in scenarista Jasenka Pašića prikazuje takratne vojne okoliščine in ljudi, vpletene v organizacijo in realizacijo tega neverjetnega glasbenega dogodka. Spomnim se kako sem z odprtimi usti na TV-ju ujel kratko novičko o koncertu in kako surrealno je vse skupaj zvenelo. Svoje spomine na ta »nadnaravni« dogodek v dokumentarcu z nami delijo ljudje, ki so bili tam: Dickinson in člani njegovega benda, sarajevski rokerji, novinarji, člani britanskega vojaškega kontingenta v sklopu ZN-a, brez katerih koncerta ne bi bilo.

Dickinsonu in ekipi je bil obljubljen helikopter, s katerim bi morali iz Splita poleteti v Sarajevo. Toda v komandi ZN-a so izvedeli za operacijo in potegnili ročno zavoro. Dogodek je predstavljal preveliko varnostno tveganje in sprva je kazalo, da koncerta sploh ne bo. Toda Bruce in ekipa so bili pripravljeni tvegati še več. Vkrcali so se pod cerado tovornjaka neke humanitarne organizacije in se sredi zime, oboroženi s pogumom in pločevinkami piva, podali na pot proti obleganem Sarajevu. 

Scream for Me Sarajevo (2017), Foto: Imdb

Hodžić s kombinacijo arhivskih posnetkov in pogovor z glavnimi akterji v sedanjosti lepo rekonstruira okoliščine organizacije koncerta. Scream for Me Sarajevo iz moje perspektive ni ne glasbeni, ne politični film in čeprav je eden njegovih pomembnejših elementov prikaz posledic vojne, v njem praktično ni politične komponente. Njegova apolitičnost temelji na distanciranju britanskih oficirjev od uradnega stališča poveljstva ZN, ki so zadevo organizirali kljub nasprotovanju nadrejenih in odsotnosti kakršnekoli vpletenosti takratnih političnih predstavnikov bosanske, oziroma srbske strani. Film se osredotoča le na konstantnost grožnje, ki so jo za prebivalstvo predstavljale granate in ostrostrelci. Scream for Me Sarajevo učinkovito pokaže, kaj je koncert pomenil ljudem v teh unikatnih okoliščinah, v dneh in letih, ko je obstoj temeljil na preprostih preživitvenih nagonih. Le predstavljamo si lahko, kako izvenzemeljsko surrealna je bila izkušnja ljudi, ko jih je z odra pozdravil Dickinson. Nastopajoči so se 20 let kasneje vrnili v zdaj že obnovljeno Sarajevo, obiskali prizorišče koncerta in se srečali z ljudmi, ki so takrat bili tam. Hodžić iz pričevanj protagonistov lepo izlušči močno vez, ki je sredi vojne vihre vzniknila med ljudmi, ki so tako ali drugače bili vključeni v dogodek in nam pokaže, kako zelo močan pečat je le-ta pustil na vse vpletene. Film je nenazadnje dokument o univerzalni brezmejnosti glasbe in neverjetni sposobnosti povezovanja ljudi na vseh zemljepisnih širinah in dolžinah.  

Gräns (2018)

aka Border

Eero Milonoff and Eva Melander in Gräns (2018), © TriArt

Slo naslov: Meja

Drugi naslovi: Border

Država: Švedska, Danska

Jezik: švedščina

Leto: 2018

Dolžina: 110' ,  Imdb

Žanri: drama, fantazijski, romantični

Režija: Ali Abbasi

Scenarij: Abbasi, Isabella Eklöf, John Ajvide Lindqvist (kratka zgodba)

Igrajo: Eva Melander, Eero Milonoff, Jörgen Thorsson, Ann Petren, Sten Ljunggren

Meja je eden tistih filmov, ki učinkujejo najbolje, v kolikor o vsebini vemo malo ali nič. Film je režiral iransko-švedski režiser Ali Abbasi, ki je scenarij skupaj z Isabello Eklöf razvil iz kratke zgodbe Johna Ajvideja Lindqvista, avtorja, ki je pred leti zakrivil roman in potem še scenarij za uspešnico Vampirska ljubezen (Låt den rätte komma in, Tomas Alfredseden, 2008). Abbasijev film je svojo pot začel v Cannesu, v tekmovalni sekciji Poseben pogled in tam prejel glavno nagrado, zgodba se je nadaljeval s šestimi zlatimi hrošči (švedski oskarji) in nominacijo za oskarja za tujejezični film. Vse našteto je gotovo dovolj mično vabilo za večino filmskih navdušencev razpoloženih za nekoliko drugačno izkušnjo.

Glavna junakinja Tina je uspešna policistka obmejne policije, v eni izmed švedskih trajektnih luk. Tina namreč ima zalo izostrene čute in lahko zazna vznemirjenost in strah, oziroma zavoha prepovedno blago pri potnikih, ki skozi pristanišče prečkajo državno mejo. Tina je v svojih ocenah praktično nezmotljiva, njen nenavadni »dar« pa je obenem tudi njeno največje prekletstvo, saj so te sposobnosti direktno povezane s kromosomsko anomalijo, ki je močno vplivala na njen zunanji videz. Njena zunanjost je za mnoge ljudi odbojna, toda Tina se je naučila živeti s tem. Nekega dne mimo prikoraka Vore, moški, ob katerem njeni receptorji povsem zatajijo. Pred njo stoji človek s telesno anomalijo, ki je na las podobna njeni in čeprav dobro ve, da neznanec nekaj skriva, Tina ne more pogruntati njegove skrivnosti in njegovih namenov. Pravzaprav jo nekaj na Voreju neustavljivo privlači…

Nadaljnji razvoj zgodbe je dokaj predvidljiv, saj je najbrž jasno, da se Tina in Vore ponovno srečata. Manj predvidljivo pa je vse kar se bo zgodilo med njima in srhljive skrivnosti, ki jih s seboj nosi Vore. Spoznavanje osebe, s katero se prvič spusti v romantično razmerje je proces, v katerem bo Tina postoma razkrila tudi marsikaj o sebi sami. Prav dinamika odkrivanja vseh potlačenih aspektov njene osebnosti, je eden izmed najbolj fascinantnih elementov filma. Meja je zgodba o ljubezni dveh od družbe stigmatiziranih in marginaliziranih junakov, ob kateri ni težko prepoznati univerzalno alegorijo nikoli izkoreninjene tradicije nehumanega odnosa večine do manjšin, na vseh koncih in krajih sveta. Abbasi s sodelavci na zanimiv način meša elemente romantične drame, socialnega realizma, fantazijske grozljivke in trilerja. Glede na vse, kar nam film servira sem nekoliko presenečen nad tem, kako je ustvarjalcem uspelo vse te ne ravno kompatibilne elemente združiti v eno tako zanimivo zaokroženo in kompaktno celoto. In zato je Meja ena najbolj nenavadnih zgodb lanskega leta, ob kateri je ravnodušnost izključena.  

Ocena

Transit (2018)

Paula Beer and Franz Rogowski in Transit (2018), © Christian Schulz

Slo naslov: Tranzit

Država: Nemčija, Francija

Jezik: nemščina, francoščina

Leto: 2018

Dolžina: 101',  Imdb

Žanri: drama

Režija: Christian Petzold

Scenarij: Christian Petzold, Anna Seghers (knjiga)  

Igrajo: Franz Rogowski, Paula Beer, Godehard Giese, Lilien Batman, Maryam Zaree, Barbara Auer

[SLO]

Via Kinodvor

Marseille, sodobnost. Begunci iz vse Evrope sanjajo, da bi se vkrcali na ladjo za Ameriko in pobegnili fašističnemu okupatorju. Eden izmed njih, Nemec Georg, prevzame identiteto umrlega pisatelja, da bi izkoristil njegovo vizo. Vse pa se spremeni, ko se zaljubi se v skrivnostno Marie …

Film, ki na izviren način preplete preteklost in sedanjost, je brezčasna zgodba o ljubezni, izgnanstvu in iskanju novih začetkov. Christian Petzold (Phoenix, Barbara) je dramo priredil po istoimenskem romanu Anne Seghers iz leta 1942.

»Ljudje v Tranzitu so obtičali v Marseillu, kjer čakajo na ladje, vize, odhod. So na begu. Zanje ni poti nazaj, pa tudi naprej ne. Nihče jih noče sprejeti, nihče noče poskrbeti zanje, nihče jih ne vidi – samo policisti, kolaboranti in varnostne kamere. Počasi postajajo duhovi, ujeti med življenje in smrt, med včeraj in danes. Sedanjost beži mimo njih, ne da bi jih sploh opazila. Film obožuje fantome. Morda zato, ker je tudi sam prostor tranzita, vmesna postaja. Mi, gledalci, smo hkrati navzoči in odsotni. Ljudje v Tranzitu si želijo, da bi se spet pridružili toku, vetru, gibanju. Radi bi imeli svojo lastno zgodbo. Odkrijejo nedokončani roman, ki ga je za seboj pustil pisatelj. Fragment neke zgodbe. Zgodbe o begu, ljubezni, krivdi in zvestobi. Tranzit pripoveduje, kako ti ljudje to zgodbo naredijo za svojo.«– Christian Petzold

[ENG]

As fascism spreads, German refugee Georg (Franz Rogowski) flees to Marseille and assumes the identity of the dead writer whose transit papers he is carrying. Living among refugees from around the world, Georg falls for Marie (Paula Beer), a mysterious woman searching for her husband--the man whose identity he has stolen. Adapted from Anna Segher's 1942 novel, TRANSIT transposes the original story to the present, blurring periods to create a timeless exploration of the plight of displaced people.

Ocena

Kursk (2018)

Matthias Schoenaerts in Kursk (2018), Foto: Imdb

Slovenski naslov: Kursk: prekletstvo globine

Država: Belgija, Francija, Luksemburg

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: akcija, drama, zgodovinski

Dolžina: 117',  Imdb

Režija: Thomas Vinterberg

Scenarij: Robert Rodat, Robert Moore (knjiga)

Igrajo: Matthias Schoenaerts, Léa Seydoux, Colin Firth, Peter Simonischek, August Diehl, Max Von Sydow, Magnus Millang, Michael Nyqvist

Kako se lotiti ekranizacije zgodbe, ki jo pozna malodane ves svet? Kako rekonstruirati zgodbo, katere tragični konec gledalca ne more ujeti nepripravljenega? Nesreča ruske jedrske podmornice Kursk je bila eden medijsko najbolj izpostavljenih dogodkov tekočega tisočletja, globalna novica, ki jo enostavno nisi mogel preslišati. To so razlogi, zaradi katerih z ogledom nisem hitel, čeprav režijo naslovnega podpisuje Thomas Vinterberg, ki je skupaj z Larsom Von Trierjem zakrivil filmski manifest danske Dogme 95 in nam ponudil mojstrovine kot so Praznovanje (Festen, 1998), Submarino (2010), Lov (Jagten, 2012)…  Aduti, ob katerih novemu filmu slavnega danskega režiserja preprosto moraš nameniti pozornost, četudi ta z dvema zadnjima filmoma, Daleč od ponorelega sveta (Far from the Madding Crowd, 2015) in Komuna (Kollektivet, 2016), ni pokazal najboljše forme.   

Vinterberg je snemal po scenariju Roberta Rodata (Saving Private Ryan), ki je adaptiral knjigo »A Time to Die,« objavljeno dve leti po tragediji. V uvodnih minutah spoznavamo pomembnejše protagoniste, ki pripravljajo poročno slovesnost za enega izmed svojih kameradov. Plače zamujajo, zato člani enote žrtvujejo svoje ročne ure, da prijatelju omogočijo dostojno zabavo. Namen prigode je prikazati tovarištvo, ki je povezovalo te nesrečnike in njihove vezi z najbližjimi, ki jih ti pustijo za seboj vsakič, ko se podajo v morske globine. Enako se je zgodilo avgusta 2000, ko je Kursk v sklopu večje vojaške vaje izplul v Barentsovo morje. Nedolgo zatem je prišlo do dveh eksplozij, po katerih je Kursk končal na dnu morja.

Matthias Schoenaerts, Kristof Coenen, and Chris Pascal in Kursk (2018), Photo by Mika Cotellon

Večji del posadke je umrl ob eksploziji, nesrečo pa je v nezalitem delu podmornice sprva preživelo 23 mornarjev. Večji del filma se osredotoča na dogajanje v še nepotopljenem delu podmornice, v katerem so preživeli zaman čakali na pomoč tovarišev in dogajanje na kopnem, med družinami mornarjev in vojaškim osebjem, zadolženim za reševalne aktivnosti, sprožene šele šest ur po nesreči. 

Kursk je tako kombinacija znanih dejstev in fikcije, prvenstveno v delu, ki prikazuje dogajanje na podmornici po obeh eksplozijah in agonijo preživelih, ki so zaman čakali na pomoč. Jasno je, da je  najbolj črnemu scenariju v največji meri botrovalo ravnanje ruskega vojaško-političnega vodstva, na čelo katerega je le nekaj mesecev pred nesrečo prišel Vladimir Putin. Iz prvotne različice scenarija so brisali del, ki osvetljuje vlogo še vedno aktualnega predsednika, saj je vodja producentske ekipe Luc Besson sklenil zanemariti politično komponento zgodbe in se osredotočiti na samo nesrečo. 

Dogajanje na Kursku je tako v največji meri svobodna reinterpretacija dogodkov, saj nihče zares ne ve, kaj se je na podmornici dogajalo po dveh eksplozijah. In tu režisersko-scenaristična ekipa nekako ne najde prave formule, s katero bi nam zares približala agonijo nesrečnih mornarjev. Liki so nedorečeni, saj je na njih premalo karakternega »mesa,« ki bi omogočalo razvoj tesnejše vezi med gledalcem in liki. K splošno povprečni oceni prispevajo tudi neizraziti dialogi, ki ne prinesejo nobene dodatne vrednosti. Zbrana igralska zasedba je gotovo bila sposobna ponuditi več, toda z materialom, ki jim je potisnjen v roke, se ne da priti na igralski Olimp. Kursk me zato spominja na tipičen ameriški blockbuster, obrtno izpiljen produkt poln respektabilnih imen za in pred kamero, a obenem preveč neizrazit in povprečen, da bi se nas zares dotaknil.       

Ocena