nedelja, 6. november 2011

LIFFe 2011




Svečana otvoritev 22. LIFFa bo v sredo, 9. novembra, v Cankarjevem domu. Festival bo odprl irski celovečerec  Policist (The Guard, John Michael McDonagh, 2011), do zaključka festivalskega dogajanja, 20. novembra, se bo v kinodvoranah v Ljubljani in Mariboru odvrtelo 114 filmov, v dvanajstih sekcijah. 



V tekmovalnem sklopu Perspektive bomo lahko videli deset filmov, med ostalimi tudi domači Izlet, prvenec Nejca Gazvode. V tej sekciji bi poleg domačega kandidata izpostavil še nekaj naslovov. 22. maj ( 22 Mei), drugi film belgijskega režiserja Koena Mortierja, ki nas je dodobra pretresel s prvencem Ex bobnar (Ex Drummer,2007), govori o terorističnem napadu v nakupovalnem središču. 30-letna Francozinja Céline Sciamma je nase opozorila s prvencem Naissance des pieuvres (Water Lilies, 2007), tokrat predstavlja svoj tretji film. Pobalinka (Tomboy, 2011) je zgodba o odraščanju, najstniških letih in iskanju lastne identitete. 18. izdaja Liffa je prinesla režiserski debi Jeffa Nicholsa  Nasilne zgodbe (Shotgun Stories,2007). Zdaj se Američan vrača s svojim drugim filmom, psihološko dramo Zaklonišče (Take Shelter, 2011). Glavno vlogo je, tako kot v prvencu, zaupal odličnemu  Michaelu Shannonu. Obetavno deluje tudi kolumbijski predstavnik z naslovom  Vsi vaši mrtveci (Todos tus muertos, 2011), drugi film Carlosa Morena, v katerem se nihče ne želi ukvarjati  s celim kupom trupel na volilno nedeljo. Ostali filmi so prvenci ustvarjalcev,  ki jim šele bom spoznal (razen grškega Attenberga, ki mi mimogrede, ni preveč všeč).


Sekcija Kralji in kraljice nam prinaša filme že uveljavljenih režiserskih imen, med katerimi najdemo nekaj naslovov, ki živijo zadnje festivalske dni in so se že znašli na DVD ploščku. V mislih imam predvsem Nujno ubijanje (Essential Killing, Jerzy Skolimowski, 2010), Črni kuh (Pa Negre, Agustí Villaronga, 2010) in Norveški gozd (Noruwei no mori, Anh Hung Tran, 2010). Vseeno sekcija ponuja nekaj zelo zanimivih naslovov. Andrej Zvjagincev, ki me je že pred leti navdušil z odličnim prvencem Vrnitev (Vozvrashchenie, 2003,) nam tokrat ponuja Eleno, zgodbo o ženski, ki jo koristoljubje in negotova prihodnost napeljejo na zločinske steze. Verjamem, da canskega zmagovalca (velika nagrada žirije) Bilo je nekoč v Anatoliji (Nuri Bilge Ceylan,2011), ni potrebno posebej predstavljati. Tu je še beneški zmagovalec, Faust Aleksandra Sokurova in Torinski konj (A torinói ló, 2011), zadnji film Béla Tarra, madžarskega minimalističnega mojstra. Ta sklop zaključujem s Sramoto (Shame, Steve McQueen,2011), ki je obenem film, ki se mu osebno najbolj veselim.



Že tradicionalno je najzanimivejša sekcija Predpremiere, ki tudi letos ponuja najatraktivnejše filme. Nekatere med njimi sem že videl, nekatere naslove pa šele čaka start v kinodvoranah, kar je vsekakor lepa priložnost za vse neučakane filmofile. Sploh če upoštevamo, da številni naslovi ne bodo našli svojega mesta v komercialnih kino dvoranah. Veliko lepih stvari sem že slišal o celovečernem prvencu britanskega igralca Paddyja Considina. Nekaj malega o Tiranozavru (Tyrannosaur, 2011)sem že zapisal tukaj. Pogovoriti se moramo o Kevinu (We Need To Talk About Kevin, Lynne Ramsay, 2011) je še en film, ki iz starševske perspektive obravnava zločine potomcev. Nepisano pravilo, ki pravi, da vsak režiser, ki nekaj da nase, v karieri mora posneti vsaj eno kostumsko dramo, nepričakovano potrjuje tudi David Cronenberg, ki nam z Nevarno metodo (A Dangerous Method, 2011), ponuja pripoved o odnosu med začetnikoma psihoanalize, Sigmundu Freudu in Carlu Jungu. Pedro Almodóvar se podaja na zanj netipično žanrsko področje. Koža, v kateri živim (La piel que habito) je triler-srhljivka, v kateri maščevanja želen kirurg lovi moškega, ki je posilil njegovo hčerko.  Ustavljen na poti (Halt auf freier strecke, Andreas Dresen, 2011), zgodba o moškemu, ki mu je zaradi tumorja na možganih ostalo le nekaj mesecev življenja, je bila povsod dobro sprejeta. Pogled na režiserjevo minulo delo le podkrepljujejo dobre obete. Poljski predstavnik Pisma Sv. Nikolaju (Listy do M.), je romantična božična komedija, zanimiva predvsem zaradi človeka na režiserskem stolčku. Namreč, režijo podpisuje slovenski »prebežnik« Mitja Okorn, ki je podporo za svoje filmske ideje našel na Poljskem,  a to je dolga zgodba, o kateri tukaj ne bom razpredal.  O novem filmu Woodyja Allena, Polnoč v Parizu (Midnight in Paris, 2011) je bilo povedanega že veliko,  pozornosti vreden je tudi novi film velikana finske kinematografije Akija Kaurismakija. La havre (2011) se osredotoča na vedno aktualno temo ilegalnih migracij. Najnovejša adaptacija znamenitega romana Viharni Vrh (Wuthering Heights, 2011), je zanimiva predvsem zaradi Andree Arnold na režiserskem stolčku. V tej najštevilčnejši sekciji najdemo tudi nekatere odlične filme o katerih sem že pisal na tem blogu. Zato jih bom zgolj omenil in naslove opremil z ustreznimi povezavami do  teh zapisov. V to kategorijo sodi v uvodu omenjeni Policist (The Guard, John Michael McDonagh, 2011), Ženska, ki poje (Incendies, Dennis Villeneuve, 2010), Elitni vod 2 (Tropa de Elite 2: O Inimigo Agora E Outro, Jose Padilha, 2010) in Fant s kolesom (Le Gamin au vélo, Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne, 2011).


Predstavitev posameznih filmov z opisi in napovedniki je na voljo na uradi spletni strani, ki jo najdete na tej povezavi. 


Seznam filmov v najpomembnejših kategorijah:


Perspektive

1.Naprej, Alicia (Vete más lejos Alicia)
2.Zgodbe, ki se jih spominjamo (Historias que so existem quando lembradas)
3.Zaklonišče (Take Shelter)
4.Pobalinka (Tomboy)
5.Brez očeta (Die Vaterlosen)
6.22 maj (22 Mei)
7.Finisterrae (Finisterrae)
8.Izlet (Izlet)
9.Vsi vaši mrtveci (Todos tus muertos)
10.Attenberg (Attenberg)


Kralji in kraljice

1. Torinski konj (A torinói ló)
2. Sneg na Kilimanjaru (Les Neiges du Kilimandjaro)
3. Norveški gozd (Noruwei no mori)
4. Elena (Elena)
5. Kurjač (Kočegar)
6. Nujno ubijanje (Essential Killing)
7. Bilo je nekoč v Anatoliji (Bir zamanlar Anadolu'da)
8. Premirje (Peremirie)


Predpremiere:

1. Vse tiste lepe stvari (Till det som är vackert)
2. Tiranozaver (Tyrannosaur)
3. Pogovoriti se moramo o Kevinu (We Need To Talk About Kevin)
4. Policist (The Guard)
5. Nevarna metoda (A Dangerous Method)
6. Sol življenja (Gianni e le donne)
7. Gospodinja (Potiche)
8. Elitni vod 2 (Tropa de Elite 2: O Inimigo Agora E Outro)
9. Koža, v kateri živim (La piel que habito)
10. Fant s kolesom (Le Gamin au vélo)
11. Polnoč v Parizu (Midnight in Paris)
12. Habemus Papam: Imamo papeža  (Habemus Papam)
13. Ženske iz 6. nadstropja (Les femmes du 6eme étage)
14. Ženska, ki poje (Incendies)
15. Melanholija (Melancholia)
16. Ustavljen na poti (Halt auf freier strecke)
17. Viharni vrh (Wuthering Heights)
18. Pisma Sv. Nikolaju (Listy do M.)
19. Le Havre (Le Havre)


Panorama svetovnega filma

1. Zavetje (Podslon)
2. Gostoljubje (Kantai)
3. Michael (Michael)
4. Policija (Polisse)
5. Onstran (Svinalängorna)
6. Orkester (Orkestar)
7. Oslo, 31. avgusta (Oslo, 31. August)
8. Nanga Parbat (Nanga Parbat)
9. Nana (Nana)
10. Tukaj si (You are Here)
11. Pot po Armeniji (Here)
12. Tarča (Mišen)
13. Obarvani volan (The Color Wheel)
14. Terri (Terri)
15. Igra (Play)
16. 17 deklet (17 Filles)


Ekstravaganca

1. Karate-Robo Zaborgar (Denjin Zaboga: Gekijo-ban)
2. Lovec na trole (Trolljegeren)
3. Vampirji  (Vampires)
4. Naj živi Riva! (Viva Riva!)
5. Guma (Rubber)

5 komentarjev:

  1. Pohvalno fella. Mojih pet favoritov, ki jih še nisem gledal, bi bilo:
    - Take Shelter
    - 22 Mei
    - Polisse
    - Le Havre
    - Elena

    OdgovoriIzbriši
  2. Se kar strinjam, k tvojim favoritom dodam še
    Oslo, 31. avgusta in to je to.

    OdgovoriIzbriši
  3. Jaz pa niti ne, ker mi prvi film Triera Reprise, ni bil nič posebnega. Mogoče preveč atipičen za Skandinavijo. Ta intelektualen coming of age tipa post-francoski-val, mi nekak ni teknil.

    OdgovoriIzbriši
  4. Men je bil kar všeč.
    Sicer je že kar dolgo, odkar sem ga videl...

    OdgovoriIzbriši
  5. Od filmov, ki si jih omenil, sem si za ogled izbrala Zaklonišče, Vsi vaši mrtveci, Črni kruh in Elena (tudi meni je bil film Vrnitev nepozaben). Veselim se še Onstran in Oslo, 31. avgust (Skandinavci me še niso razočarali, sploh 1:1 in Okužena kri (Myrin) izpred parih let). Nujno ubijanje me je totalno razočaral. Razočarana sem tudi, ker je tako veliko filmov v sekciji Predpremiere - potem jih pa več kot pol ne pride v redni program.

    OdgovoriIzbriši