torek, 22. november 2011

La casa muda (The Silent House)



Slovenski naslov: Tiha hiša
Drugi naslovi: The Silent House
Država: Urugvaj
Leto: 2010
Žanri: Drama, Grozljivka
Dolžina: 86' ,  Imdb
Režija: Gustavo Hernández
Scenarij: Oscar Estévez, Gustavo Hernández
Igrajo: Florencia Colucci, Abel Tripaldi, Gustavo Alonso, María Salazar

Z današnjim zapisom nadaljujem sprehod med kandidati za tujejezičnega oskarja. Tiha hiša je urugvajski kandidat, posnet pod taktirko režiserskega debitanta Gustava Hernándeza, ki je prevzel tudi vlogo ko-scenarista. Tisti, ki spremljate domače festivalsko dogajanje ste film lahko ujeli že lani, saj so film zavrteli na predzadnjem LIFFu, v okviru sekcije Ekstravaganca.
Laura in njen oče Wilson sta najeta, da pospravita in nekoliko uredita zapuščeno hišo na osamljenem kraju sredi gozda. Njen oče izvira iz teh krajev, pravzaprav je Néstor, moški ki ju je najel, očetov daljni sorodnik. Ko je Laura z očetom prispela pred hišo, se je že počasi temnilo. V hiši bosta prespala zato, da bosta lahko zgodaj zjutraj začela z delom. V hiši ni elektrike in dekle se mora s svetilko v roki pripraviti za spanje. Med tem se je oče že udobno zleknil v naslanjaču in zaspal. Nato Lauro zmotijo čudni zvoki na podstrešju. Zvoki so vedno pogostejši in hrupnejši, zato prestrašena Laura zbudi očeta. Ta se nejevoljno odpravi na podstrešje pogledati kaj se dogaja, Laura nato s podstrešja sliši pridušen krik. Vsa panična poskuša zbežati iz hiše, toda vhodna vrata so zaklenjena, okna so zabita z deskami. Ključ od vhodnih vrat je pri očetu in punca nima druge izbire, kakor da stopi na podstrešje in poišče očeta.
Celovečerec posnet v enem samem kadru?  Brskanje po filmskih arhivih razkriva najodmevnejši film posnet v enem kadru. Ruski zaklad (Russkiy kovcheg, Aleksandr Sokurov, 2002),  je zagotovo svojevrsten mejnik, kar zadeva to zahtevno tehnično rešitev, saj je posnet v enem samem, 96 minut dolgem kadru. Seveda so režiserji poskušali že veliko prej posneti film v enem kadru. Najprej veliki Alfred Hitchcock, ki je posnel prvi film, ki se pred očmi gledalca odvrti v realnem času. Vrv (Rope, 1948),  je Hitchcock posnel v desetih prizorih, vmes je skril še kakšnega in na koncu film zmontiral tako, da imamo občutek, da gledamo en sam kader. Seveda, manipulacija je verjetna in možna, toda po režiserjevih besedah je Tiha hiša posneta v enem samem kadru, ki se zaključi šele z odjavno špico. Sicer je potem  prikazan še »pojasnjevalni« zaključek, a to ne zmanjša inovativnosti Hernándezovega debija. Film je posnet za borih 6000 zelencev s fotoaparatom! (Canon EOS 5D Mark II), med snemanjem so uporabili dve ročni luči in nekaj svetlobnih cevi. Na spletu se je razvila debata o tem ali je sploh bilo mogoče posneti film s takšno kamero, upoštevajoč njene tehnične značilnosti. V filmu vsekakor najdemo točke (povsem črn zaslon, prizori brez gibanja), ki omogočajo manipulacijo in skrite, neopazne reze. Skoraj sem prepričan, da Tiha hiša ni posnet v enem kadru, toda hvale vredno je že dejstvo, da med ogledom imamo občutek, da gledamo neprekinjen posnetek. 
Tiha hiša stopa po stezah, ki so jih že utrdila sorodna Čarovnica iz Blaira (The Blair Witch Project, Daniel Myrick, Eduardo Sánchez, 1999)  in Snemaj! ([●REC], Jaume Balagueró, Paco Plaza, 2007).  Zgodba se odvija v realnem času, od uvodnih minut kamera večino časa diha za ovratnik osrednji protagonistki, ter tako ustvarja občutek prvoosebnega doživljanja zgodbe. Ustvarjalci so pametno izbrali osnovno postavitev (osamljena hiša, brez elektrike, odrezana od sveta), ki omogoča ustvarjanje odlične klavstrofobične atmosfere in dobro tempiranega suspenza, ki nas spremlja na poti proti razvozlanju velike skrivnosti. In tukaj velja potegniti črto in priznati, da je mladenkino vedenje že od samega začetka nenavadno. Potem, ko se začne »akcija,« so njene reakcije nenaravne in gledalec čuti, da je srhljivo dogajanje tako ali drugače povezano z Lauro. V tej luči ne preseneti niti končni preobrat, ki pri izkušenem gledalcu doseže le polovičen učinek. Najbližje resnici sem če zapišem, da je Tiha hiša gledljiv film, ki scenaristično ne sledi inovativnosti in izvirnosti tehnične izvedbe. Mimogrede, Američani so letos že posneli svojo različico z enakim naslovom.  


Ocena:


1 komentar:

  1. Spomnim se podobne debate o zloglasnem prizoru posilstva v Irreversible, ki naj bi bil tudi posnet v enem samem kadru - pa seveda ni, ampak je zgolj spretno zmontiran.

    Sicer pa - zanimivo, same dobre filme opisuješ in odlična priporočila. Samo kaj, ko ni časa za pogledat vse, časa ni. :/

    OdgovoriIzbriši