Slovenski naslov: Preprosto življenje
Drugi naslovi: A Simple Life
Država: Hong Kong
Leto: 2011
Žanri: Drama
Dolžina: 118' , Imdb
Režija: Ann Hui
Scenarij: Susan Chan, Yan-lam Lee
Igrajo: Andy Lau, Deannie Yip, Qin Hailu, Wang Fuli, Paul Chun, Pik Kee Hui
Po zaslugi festivalskega povezovanja izolskega Kina Otok in najvplivnejšega festivala azijskega filma v Evropi, videmskega Far East Film Festivala, smo pred kratkim tudi pri nas na velikem platnu lahko videli hongkongško dramo Preprosto življenje. Od mednarodne premiere, septembra lani v Benetkah, film živi izjemno uspešno festivalsko življenje in je ustvarjalcem prinesel številne festivalske nagrade, odzivi občinstva in kritike, pa so povsod izjemno pozitivni. Preprosto življenje iz spomina prikliče čilsko Služkinjo (La nana, Sebastián Silva, 2009), ki prav tako pripoveduje o ostareli hišni pomočnici, ki se mora soočiti z neizbežno upokojitvijo. Filma sta tematsko podobna, a vsebinsko precej različna, saj je pri čilskem filmu v ospredju perspektiva hišne pomočnice, medtem ko sta pri naslovnemu, služkinja in delodajalec veliko bolj enakovredna lika.
Preprosto življenje je navdihnila resnična zgodba enega izmed producentov filma, zato je tudi v pripovedi Roger Leung (Andy Lau) filmski producent, ki že vse življenje živi ob svoji amah (termin, ki na Kitajskem in v južni Aziji označuje hišno pomočnico). Ah Tao (Deannie Yip) je že pri rosnih trinajstih prišla delati za Rogerjevo družino in v šestdesetih letih službovanja, pomagala vzgojiti štiri generacije družine Leung. Starejši člani družine so umrli, ostali pa so emigrirali v Ameriko, le Roger je ostal v Hong Kongu. Potem, ko je družina odšla v obljubljeno deželo, je Ah Tao na nek način bila edini družinski član, ki ga je Roger še imel ob sebi. Ah Tao je v letih, a je kljub temu zelo natančna in uspešna pri svojem delu. Vse dokler jo nekega dne ne zadane kap in jo spravi v bolnišnico. Zdravniki napovedujejo osemdeset odstotno okrevanje, toda Ah Tao se ne slepi. Dobro ve, da so dnevi njenega službovanja pri družini Leung mimo, zato še med okrevanjem Rogerju naroči, naj ji poišče primerno namestitev v domu za ostarele. Ta izpolni njeno voljo, a tudi po končani rehabilitaciji in namestitvi v domu, ne pozabi na svojo amah. Redno jo obiskuje in ji celo ponudi, naj se vrne nazaj. Najel bi pomočnico, ki bi poskrbela za hišna opravila in ji vedno bila pri roki, če bi potrebovala pomoč. Ostarela pomočnica ne želi biti breme nikomur, zato ponudbo zavrne, kar Rogerja le spodbudi, da jo obiskuje še pogosteje. Toda zdravstveno stanje Ah Tao je po začetnem izboljšanju znova slabše in zdravniki predlagajo operacijo srca.
Ne glede na depresivne tone in vso melanholičnost, ki jo s seboj prinašajo zgodba, ki v obravnavo jemlje motive iztekajočega se življenja, Preprosto življenje nikakor ni depresiven film. Pripoved izkušene hongkonške režiserke Ann Hui, ki je svoj prvenec posnela pred več kot tridesetimi leti in nato postala ena ključnih predstavnic hongkonškega novega vala, je kljub obravnavani temi polna prijetne topline, pristnih medčloveških odnosov, vere v človeško dobroto in prijetnega, blagega humorja, ki pripovedi daje dobro uravnotežen grenko-sladki priokus. Preprosto življenje sicer podaja jasen komentar družbeno socialnih prilik, analizira razredno neenakost in stanja duha potomcev kitajske buržoazije, toda fokus filma se vseeno skriva v seciranju preprostega medčloveškega odnosa. V interakciji med služkinjo in gospodarjem, ki se v nekem trenutku znebi vseh razredno pogojenih okovov in se popolnoma prepusti človeku prirojenim čutom, ki mu jasno narekujejo, kam naj usmeri svojo ljubezen. Režiserka zelo zanimivo vleče vzporednice med biološko materjo in amah, ki v srcu zrelega moškega očitno zaseda prav posebno, skorajda materinsko mesto. Gospodar se svoje navezanosti in ljubezni do ženske, ki je kakor senca bdela nad njegovim življenjem zave šele potem, ko te sence več ni ob njem. Ta transformacija je lepo opazna, če primerjamo njegovo obnašanje v času, ko je Ah Tao še bila v službi, s tistim, ko več ne živita pod skupno streho. Premisa resda deluje melodramatično, toda režiserka se zavestno odpove pretirani sentimentalnosti; tudi s čustveno zadržanostjo glavnih likov, a vseeno zelo spretno ujame občutke človeške topline in navezanosti, pa tudi drobne šibkosti, ki likom dajejo dodatno dimenzijo. Kritiki, ki filmu očitajo naivnost in pretirano idealiziranje družbeno-razrednih odnosov niso kritični povsem neutemeljeno, a se sam kljub temu priklanjam romantični večini, ki v takšnem pristopu ne vidi nič slabega. Za tiste, ki nekoliko bolj poznajo azijske in hongkongške relacije, naj bodo dodaten motiv cameo natopi številnih znanih obrazov, za ostale pa odlična nastopa Deannie Yip (nagrada za najboljšo igralko v Benetkah) in Andyja Lauja, ki je zelo suvereno odigral vlogo, ki precej odstopa od njegovih ustaljenih akcijsko obarvanih rol.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar