Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Nameless Gangster
Država: J. Koreja
Leto: 2012
Žanri: Krimi, Triler
Dolžina: 134' , Imdb
Režija: Jong-bin Yun
Scenarij: Jong-bin Yun
Igrajo: Min-sik Choi, Jung-woo Ha, Jo Jin-ung, Wong-su Kim, Jin-woong Jo, Dong Seok Ma
Gangsterski filmi so zame vedno predstavljali posebno filmsko doživetje. Tovrstnega materiala morda res ne primanjkuje, a so tisti, ki jim uspe narediti pozitiven kakovostni odmik in se dvigniti iznad povprečja, razmeroma redki. Prav tako je vsem, ki večkrat obiščete ta blog, znana moja navdušenost nad azijskim filmom in posledično tudi korejsko kinematografijo, ki mi je doslej ponudila izjemno število vrhunskih stvaritev, ki po mojem prepričanju sodijo v najvišji kakovostni razred. Pričajoči zapis je posvečen filmu, ki združuje to azijsko oz. korejsko komponento in mafijski film, kar je, že samo po sebi, dovolj tehten razlog za ogled. A mamljivih lastnosti tu še ni konec, saj mi je srce še bolj zaigralo, ko sem spoznal, da sta glavni vlogi odigrala izjemni Min-sik Choi (Oldboy) - človek, ki ga mora poznati vsak, ki je kdaj prišel v stik s korejskim filmom -, in nekoliko mlajši, a prav tako odlični Jung-woo Ha, ki ste ga mogoče že registrirali v The Chaser (Hong-jin Na, 2008), še enemu filmskem biseru s Korejskega polotoka.
V pripoved vstopimo v letu 1990, ko na novo izvoljena vlada napove vojno organiziranem kriminalu. V obsežni akciji v obmorskem mestu Busan sta glavni tarči Ik-Hyun Choi (Min-sik Choi) in Hyung-Bae Choi (Hong-jin Na), domnevna prva moža busanske mafije. Sledi skok v osemdeseta leta prejšnjega stoletja; Ik-Hyun Choi je carinski nadzornik v busanskem pristanišču, zadolžen za inšpekcije na kontejnerskih terminalih. Skupaj s svojimi pomočniki je vedno pripravljen zamižati na eno oko. Seveda, za to očesno vajo pričakuje ustrezno denarno kompenzacijo. Nato Ik-Hyun v enemu izmed kontejnerjev odkrije večjo količino heroina. In takoj začuti svojo priložnost. Preko znanca stopi v stik z lokalno mafijo in posel je hitro sklenjen. Mamila bo prodal mlademu in ambicioznemu gangsterju Hyung-bae Choiju, ki bo prek svojih zvez na Japonskem poskrbel za hitro in diskretno razpečevanje pošiljke. Ik-Hyun bi verjetno ostal le priložnostni kriminalec, če v mlademu gangsterskemu šefu ne bi prepoznal sorodnika in pripadnika klana Choi, kateremu tudi sam pripada. Tako je tudi ta pripoved dobila nepogrešljivo komponento vsakega dobrega mafijskega filma - družinske vezi. Ik-Hyun in Hyung-bae se zbližata in starejši Choi hitro pridobiva Hyung-baejevo zaupanje. Še več izkaže se za zelo modrega svetovalca, človeka z dobrimi zvezami v lokalni politiki in sorodnika nezadržno napredujeta proti vrhu lokalne mafijske piramide. Sorazmerno z naraščanjem vpliva in moči, raste tudi Ik-Hyunov ego in carinski uslužbenec več ni zadovoljen s pozicijo številka dve. Zdaj, ko je imperij zgrajen, ko organizacija, poleg ustaljenih poslov kontrolira tudi igralnice in hotele, se čuti dovolj močnega, za prevzem oblasti. A kot je to često slučaj v življenju, percepcija posameznika pri ocenjevanju razmerja moči, zna biti zasnovana na izrazito subjektivnih izhodiščih.
Nameless Gangster podpisuje korejski režiser Jong-bin Yun, ki je nase opozoril z vojno dramo Yongseobadji mothan ja (The Unforgiven, 2005), ki je prejela nekaj regionalnih festivalskih nagrad, med drugim tudi tisto namenjeno najboljšemu režiserju-debitantu. Yunov drugi film je šel mimo precej neopaženo, toda dober prvenec mu je vseeno prinesel kredit, ki je bil dovolj velik, da so mu zaupali režijo visokoproračunskega Brezimnega gangsterja. Povedati je treba, da je Yun prispeval tudi zelo dober scenarij, ki je vsekakor eden od predpogojev za dober film. Gangsterski filmi praviloma vsebujejo številne like, govorijo o zapletenih odnosih zagrajenih okoli osrednjih likov, zato režiser in njegovi sodelavci potrebujejo res veliko znanja in občutka, za pravilno uravnotežitev pripovedi. Yun odlično zastavi zgodbo, ko gre iz izhodišča korupcije na nižjih nivojih (carinski uradnik) in jo nato lepo poveže z neko veliko večjo zgodbo, ko v kolesje kriminala, korupcije in ostalih nečednih poslov porine ne več rosno mladega povzpetnika, katerega največje kvalitete so nabrit jezik, smisel za strategijo in ustrezen rodovnik. Znova se moram vrniti k odličnem balansiranju med posameznimi liki in podzgodbami, saj Yun odlično dozira minutažo zanimivim stranskim likom in jih lepo izrablja za graditev kompleksne mreže odnosov. Njegova povezava med mafijskimi strukturami na eni in politično-gospodarskimi pomembneži na drugi strani, je orisana zelo prepričljivo in natančno, zato se gledalec nikoli ne izgubi v tem zapletenem labirintu. Olajševalna okoliščina pri realizaciji takšnega projekta je adekvatna igralska zasedba in oba glavna protagonista, omenjena na začetku tega zapisa, sta naravnost fantastična v svojih vlogah. Min-sik Choi, ki se je moral nekoliko zrediti za to vlogo, vdahne življenje požrešnemu, slave žejnemu nižjem uradniku, nekakšni mešanici strahopetca in junaka, ki poskuša doseči cilje, ki so, objektivno, izven njegovega dosega. Še posebej posrečena se mi zdi komična komponenta njegovega lika. Njegova utemeljitev, zakaj je prodaja mamil na Japonsko domoljubno dejanje, me je nasmejala do solz. Jung-woo Ha na drugi strani s svojo temačnostjo pripovedi prinaša potrebno dozo surovosti in brutalnosti. In čeprav je film, za korejske standarde, premalo krvav, prizori v katerih Ha pokaže iz kakšnega je testa, so tisti, v katerih se gledalec, posrkan v dogajanje, preneha zavedati svoje okolice. Vseeno je treba povedati, da Yun ni ustvaril popolnega gangsterskega filma. Pripoved namreč ni tako gladko tekoča in v 134-ih minutah je padec ritma nekajkrat zelo očiten. Zaradi skakanja po časovni premici se včasih lovimo in iščemo pravilno časovno umestitev dogajanja, a to so zgolj slabosti, s katerimi se da živeti. Nameless Gangster kljub temu sodi med najboljše korejske in tudi azijske stvaritve tekočega leta. Priporočam.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar