Lockout

Slovenski naslov: Ni naslova 
Država: Francija
Leto: 2012
Žanri: Akcija, Triler, ZF
Dolžina: 95',  Imdb
Režija: Stephen St. Leger, James Mather
Scenarij: Stephen St. Leger, James Mather, Luc Besson
Igrajo: Guy Pearce, Maggie Grace, Peter Stormare, Joseph Gilgun, Lennie James

Lockout je še eden v nizu filmov, za katerim stoji hiperaktivni Luc Besson, ki se poleg producentske vloge podpiše tudi kot eden izmed scenaristov. Gre za ustaljeno prakso pri Bessonovih projektih, ki z naslovnim obuja svojo ljubezen do znanstvene fantastike. Film režisersko podpisujeta James Mather in Stephen St. Leger,  ki sta skupaj z Bessonom spisala scenarij. Francoz je eden izmed tistih filmskih ustvarjalcev, ki mu niti deset slabih filmov v nizu ne more porušiti ugleda in kultnega statusa, ki si ga je Luc prislužil z Veliko modrino, Leonom, Nikito, Petim elementom …  Nekaj podobnega velja tudi za  Guya Pearcea, ki se kar pogosto pojavlja v naslovih vprašljive kakovosti, a se iz te filmske brozge vedno izvleče, brez omembe vrednih negativnih posledic za njegovo kariero.

Ob tej priložnosti Pearce igra agenta CIE, ki ga ameriška tajna služba aretira zaradi umora najboljšega prijatelja, sicer Ciinega agenta pod krinko. Zgodba se odvija v letu 2079 in oblasti najhujše zločince pošiljajo na prestajanje zaporne kazni v strogo varovan vesoljski zapor MS One. Obsojenci kazni prestajajo v nekakšnem globokem spancu, ki se začne s prvim dnem v zaporu in konča z iztekom odmerjene kazni. Snowa (Pearce) najbrž čaka dolgoletna zaporna kazen, saj vodja tajne službe in glavni preiskovalec (Peter Stormare) ne verjame, da je Snow žrtev skrbno načrtovane zarote. Nekako istočasno se na obisku v MS One mudi hčerka predsednika Združenih držav. Razlog - človekoljubna akcija, s katero želi opozoriti na vse stranske učinke prestajanja zaporne kazni v umetno vzdrževanem spancu. Visoka gostja se bo pogovorila z nekaterimi zaporniki, ki so bili zbujeni prav za to priložnost. Eden izmed njiju izkoristi nepazljivost paznikov in bliskovito prevzame nadzor nad glavno kontrolno sobo. Nato prisili operaterja, ki nadzira spalne celice, naj iz dežele sanj zbudi še vse ostale kaznjence. V zaporu kmalu divja vstaja, pazniki, osebje in visoka gostja pa postanejo talci razjarjenih zapornikov. Olajševalna okoliščina je le dejstvo, da vodje upora ne vedo, da med talci tudi imajo tako pomembno osebo. Takrat v ospredje znova stopi Snow, ki je naenkrat najbolj primerna oseba za reševalno akcijo, s katero bodo poskušali rešiti predsednikov hčerko in jo pripeljati na varno.

Po dostopnih podatkih so ustvarjalci imeli na voljo 20 milijonov dolarjev težak proračun. To omenjam zato, ker Lockout v končnici deluje kot film, na katerega je porabljena le četrtina te vsote. Film so snemali v Beogradu in Dublinu, številni prizori so posneti pred zelenim zaslonom, kar zagotovo ni olajševalna okoliščina za igralski kader. CGI je dodan v post-produkciji in že po uvodnih minutah postane jasno, da je prav ta postavka najšibkejši segment, v celotni zgodbi. Ko že nimaš denarja za spodobno računalniško grafiko, potem je mogoče bolje žrtvovati nekaj prizorov in dvigniti kakovost pri preostalih prizorih. Na žalost, površen CGI ni edina pomanjkljivost, negativne točke prinaša tudi slab scenarij, poln lukenj in nelogičnih zasukov. V marsikakšnem prizoru prepoznamo očitno raciklažo, izvlečeno iz različnih obdobij filmske zgodovine. A to ni nujno slabo. Uvodno pretepanje Guya Pearcea iz spomina prikliče Poslednjega skavta (The Last Boy Scout, Tony Scott, 1991), ki je tudi v svoji reciklirani podobi zelo zabaven. In tako pridemo do najmočnejše komponente filma, odličnega nastopa izkušenega Avstralca, ki močno spominja na nagajivega Brucea Willisa, v najboljši formi. Iz Snowovih ust slišimo kopico zabavnih enovrstičnic, ki rešujejo film pred popolnim polomom. Zato je res škoda, da tako zabaven lik ni končal v kakšnem boljšem filmu.  (+2)

Ocena: