Being Flynn

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Drama, Komedija
Dolžina: 102' ,  Imdb
Režija: Paul Weitz
Scenarij: Paul Weitz, Nick Flynn (knjiga) 
Igrajo: Paul Dano, Robert De Niro, Julianne Moore, Olivia Thirlby, Lili Taylor

»Amerika je svetu ponudila le tri zares pomembna pisatelja. Marka Twaina, J.D. Salingerja in mene. Moje ime je Jonathan Flynn.« Nekako tako se predstavi Robert De Niro, starejši izmed dveh Flynnov, samodeklarirani pesnik, rasistično-homofobični samec in prevarant, ki v jeseni življenja še vedno ni opustil ideje, o veliki pisateljski karieri. Jonathan se preživlja s taksiranjem in se nekoliko neskromno razglaša za vzornega državljana, a pri tem pozablja na kriminalno kartoteko in leta prebita za rešetkami. Nekako tako, kot je dolgo nazaj pozabil na družino, ki jo je nekoč imel. Družino, ki jo je zapustil  takrat, ko ga je ta najbolj potrebovala. Njegov potomec Nick (Paul Dano) je otroštvo preživel ob materi (Julianne Moore), razpeti med dvema službama in iskanjem ustreznega nadomestnega očeta in partnerja, ki ga ni nikoli našla. Nick je v otroštvu najraje prebiral očetova pisma iz zapora in prav ta pisma so v Nicku zanetila željo po pisanju. Po materini smrti je takrat že polnoletni Nick začel sam skrbeti zase, brez bližnjih sorodnikov in pravega doma se je še vedno iskal in ugotavljal, kaj storiti s svojim življenjem. Pisanje je še vedno bila prva opcija, toda, na poti do pisateljske slave je bilo treba zaslužiti tudi nekaj cekinov za preživetje. Tako je mlajši Flynn začel delati v enemu izmed bostonskih zatočišč za brezdomce. Nekako istočasno se mu je prvič, po dolgih letih totalne ignorance, znova oglasil oče. Najprej s prošnjo za manjšo uslugo, nekaj mesecev kasneje, pa kot eden izmed številnih bostonskih brezdomcev, ki v mrzlih nočeh iščejo posteljo in topel obrok. 

Being Flynn je produkt ameriškega režiserja, scenarista in producenta Paula Weitza. Ta se je v ameriški mainstream prebil s komično najstniško uspešnico Ameriška pita, ki je letos dobila še svoje zaključno dejanje, pri katerem se je Weitz pojavil v vlogi producenta. Med Weitzovimi stvaritvami velja izpostaviti hvaljeno romantično dramo Vse o fantu (About a Boy, 2002) in V dobri družbi (In a Good Company, 2004). Pred naslovnim kosom celuloida je Američan režiral obupno slabo tretje nadaljevanje »Fockers« trilogije Njuna družina (Little Fockers, 2010). Kljub izjemno slabem okusu, ki izhaja iz najinega predzadnjega druženja, sta me k ogledu pritegnila zanimiva igralska zasedba in naglašeno resnejši ton njegovega najnovejšega izdelka. Film dokaj zvesto sledi avtobiografski zgodbi resničnega Nicka Flynna, nagrajevanega ameriškega pisatelja, ki je zapisana v knjigi Another Bullshit Night in Suck City, iz leta 2004. Tokrat se je Weitz kakovostno približal svojim najboljšim stvaritvam. Being Flynn je po moji oceni sodi v isto raven z že omenjenim V dobri družbi, a je vseeno konkretno slabši od njegovega najboljšega filma Vse o fantu. Dva najpomembnejša aspekta filma sta analiziranje odnosa oče-sin in zelo zanimiv vpogled v zakulisje delovanja centra za pomoč brezdomcem. Nicka so po materini smrti dohitele sence preteklosti in ko se mu pred očmi pojavi davno izgubljeni oče, se Nick mora dokončno soočiti z lastnimi demoni. Sprejeti očeta, takšnega kot je – kot ničvredno, vase zagledano, sovražno nastrojeno zgubo, ki si zatiska oči pred resnico. V tem procesu bo Nick dojel tudi marsikakšno resnico o samemu sebi, »arhiviral« preteklost in končno našel dovolj moči, za korak naprej. Weitz in sodelavci so v rokah imeli hvaležen material, ki je v lepo pretočen v filmsko zgodbo, pomemben delež k avtentični celostni podobi so prispevali dobri igralski nastopi. Paul Dano je zanimiv igralec, ki se odlično znajde v nenavadnih vlogah, po dolgem času se je tudi Bobby De Niro znašel v zanimivi vlogi, v kateri je lahko uporabil svojo nesporno igralsko znanje. Nazadnje se mi je tako prikupil v zanimivi drami Vsi so v redu (Everybody's Fine, Kirk Jones, 2009). Seštevek vseh postavk tvori soliden film, ki ga brez pomisleka priporočam v ogled, a se obenem zavedam, da marsikakšen gledalec ne bo delil mojega mnenja. (+3)

Ocena: