Klip (Clip)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Clip
Država: Srbija
Leto: 2012
Žanri: Drama
Dolžina: 100' ,  Imdb
Režija: Maja Miloš
Scenarij: Maja Miloš
Igrajo: Isidora Simijanović, Vukašin Jasnić, Sanja Mikitašin, Jovo Maksić

Življenje in smrt porno tolpe (Mladen Djordjević, 2009). Srbski film (Srdjan Spasojević, 2010). Klip (Maja Miloš, 2012), se glasi logično nadaljevanje niza. Vsi omenjeni so sprožili nemalo kontroverz, pošteno razburkali predvsem srbsko in v manjši meri tudi mednarodno filmsko javnost. In ker slabe reklame ni, so tudi tokrat prav tisti, ki po filmu trosijo gnoj, nehote poskrbeli za propagiranje celovečernega debija mlade srbske režiserke Maje Miloš. Pretirano agresivni in užaljeni odzivi na posamezne filme so praviloma kontraproduktivni. Vsebina ni primerna za mladoletne osebe, je opozorilo, ki je še kako na mestu (pri Klipu vsekakor), a se je treba zavedati, da so takšna opozorila istočasno zelo močen magnet za slehernega mladostnika. Takšna opozorila mularijo praviloma le dodatno motivirajo. Prosto dostopna pornografija je z razmahom interneta postala nekaj samoumevnega, zato mi se zdi pretiran ves ta vik in krik okoli Klipa. Ekspliciten prikaz seksa na zaslonih različnih vrst in velikosti, ni nobena revolucija in verjetno bi tudi v pričajočem primeru bilo veliko manj razburjenja, če v tej eksplicitnosti nebi sodelovale mladoletne osebe.

16-letna Jasna (Isidora Simijanović) živi v beograjskem blokovskem predmestju. Izhaja iz srednjega nižjega sloja, kar v srbskih razmerah označuje družino na pragu revščine. Živi z mlajšo sestro, hudo bolnim očetom in materjo, ki na svojih plečih nosi večino družinskega bremena. Mogoče prav zaradi te obremenjenosti ne opazi, kaj se dogaja z njenim otrokom. Alarm se ne prižge niti takrat, ko je očitno, da hčerka ni prespala pri prijateljici in da je za njo dolga prekrokana noč. Jasna v družbi prijateljic najraje zahaja v turbo-folk klube, kjer  se mladina brez zavor prepušča vplivom različnih opojnih substanc. V središču Jasninega romantičnega interesa je nekoliko starejši sošolec Đole (Vukašin Jasnić). A v dejanju, ki simbolično označuje začetek njune veze, ne vidim prav nič romantičnega. Oralno zadovoljevanje moškega, na usranem šolskem stranišču je točka, na kateri bo marsikakšen gledalec odnehal in ugasnil televizor. A to je le začetek Jasnine osebne kalvarije, ki v nadaljevanju dobi še radikalnejše razsežnosti.

Priznam. Klip me je pustil v dvomih. Redkokdaj se zgodi, da se po ogledu ne morem jasno opredeliti pro et contra.  Danes, nekaj dni po ogledu, ko se je film usedel v sivih celicah, je moj pogled na film veliko bistrejši. Klip je zelo pogumna stvaritev nove, mlade avtorice, kos celuloida, ki ga v današnjem času še kako potrebujemo. Ja, potrebujemo, kajti tisto kar pokaže Klip, se zlahka lahko replicira v katerikoli državo »razvitega« zahodnoevropskega sveta. Mogoče ne v tako radikalno surovi obliki, a vseeno, povsem jasna znamenja so že tu. Big Brother je v naše domove pripeljal seks v živo in tudi v naši deželici resničnostni šovi dosegajo rekordno gledanost. Ko prestavimo na televizijo, ki se ji je nekoč reklo glasbena, nas pozdravljajo retardirani Jersey Shore junaki, ki našim otrokom prodajajo neko novo moralo. Sporočilo je jasno - bodi takšen kot oni in končal boš na televiziji. Postal boš zvezda. Torej, trendi so jasni. Srbska mladina je že zdavnaj inficirana s turbo-folk virusom. Otroci zrasli ob zvokih genetsko modificiranega folka so od malih nog poslušali razne Cece in podobne lokalne dive, ki s svojo pojavo spominjajo na porno starlete, zgodil se je fenomen domačih video posnetkov, vsake toliko časa je v javnost (ne)načrtovano prispel kakšen zasebni posnetek. Vse to so otroci absorbirali in na podlagi praktičnih primerov gradili lastni univerzum vrednot. Iz tega vidika se postavlja vprašanje družbene odgovornosti. In iz tega vidika v filmu Maje Miloš lahko prepoznamo zelo ostro družbenokritično noto. Všeč mi je režiserkina brezkompromisnost v karakterizaciji glavne junakinje. Nekateri so v zaključku filma pričakovali Jasnino transformacijo, pričakovali so, da bo najstnica končno dojela lastne zablode in obrnila novi list, s čem bi film sledil ustaljenim/pričakovanim obrazcem. Za film je dobro, da se to ni zgodilo. Jasna je na koncu filma enako slaba, kot na začetku, Jasni še vedno ni mar za bolnega očeta, zaskrbljeno mater, ali kogarkoli, ki ne sodi v njen krog zaupanja in pozornosti vrednih. Mlada Isidora Simijanović je izjemna v glavni vlogi in moram priznati, da že dogo nisem videl mlado igralko, ki bi tako suvereno opravila s tako zahtevno vlogo. Klip ni brez pomanjkljivosti. Pravzaprav me je zmotilo kar nekaj stvari, od slabe karakterizacije glavne moške vloge in ostalih stranskih likov, do nekoliko nerealnih odzivov staršev, okolice in oblasti, na vse norosti, ki jih zganja razuzdana mladina. Ne bi škodila niti nekoliko natančnejša analiza vzrokov, kako, zakaj, od kod? Film poraja številna vprašanja, ki ostanejo brez odgovora. Kljub temu je Klip film, ki pusti pečat. Sex & Drugs & Turbofolk.  (+3)

Ocena: