Sherlock Holmes (2009)

Slovenski naslov: Sherlock Holmes
Država: ZDA, Nemčija
Leto: 2009
Žanri: Akcija, Krimi, Triler, Misterij
Dolžina: 128 minut, Imdb
Režija: Guy Ritchie
Scenarij: Michael Robert Johnson, Anthony Peckham
Igrajo: Robert Downey Jr., Jude Law, Rachel McAdams, Mark Strong,
Eddie Marsan, James Fox

Če v iskalno bazo največje svetovne filmske baze vpišete ključne besede Sherlock Holmes, dobite več kot 130 zadetkov, na področju filma in televizije. Toda takega Sherlocka Holmesa, kot na ga servira Guy Ritchie, še niste videli. Pozabite na dolgočasneža s pipo, tukaj je akcijski Sherlock, ki v podobi Roberta Downeyja resnično zaživi novo življenje. Shelock je še vedno mojster dedukcije, še vedno lahko z neverjetno natančnostjo razrešuje tudi najbolj zapletene skrivnosti in še vedno mu asistira njegov dolgoletni prijatelj, dr. John Watson (Jude Law).

Po seriji krutih ritualnih umorov, sta Holmes in Watson na sledi nevarnemu morilcu. Prispeta ravno pravočasno, da preprečita naslednji umor in rešita nedolžno dekle. Vse umore je zakrivil lord Blackwood, vodja okultnega društva, ki se ukvarja s črno magijo. Lord konča v zaporu a pred usmrtitvijo posvari Holmesa, da njegova smrt ne pomeni konca. Obljubi mu, da bo vstal od mrtvih. Obljubi tudi, da bojo še tri človeka izgubila življenje. Nekaj dni po njegovi usmrtitvi se pojavijo govorice, da je lord živ. Tudi trupla se začnejo pojavljati, tako kot je bilo napovedano. Lordova grobnica je bila razbita od znotraj, v njegovi krsti pa zdaj  leži truplo neznanega moškega. Pred Holmesom je nova uganka, ki jo je potrebno rešiti.

Dogajanje postavljeno v London na koncu 19. stoletja se lahko pohvali z odlično scenografijo (vidimo celo, kako je izgledal nedokončani Tower Bridge). Čeprav je film dolg več kot dve uri, nam ob ogledu ni dolgčas, saj Ritchie ves čas ohranja dober tempo in napeto-zabavno atmosfero. Akcijski prizori so odlično režirani, nekaj prizorov je res izjemnih (spopad v ladjedelnici). Robert Downey Jr. že nekaj časa ohranja odlično formo, in zaenkrat ne kaže znakov utrujenosti. Tudi dostikrat neprepričljivi Jude Law se je tokrat izkazal in ustvaril prepričljivo igralsko kreacijo. Ko vse seštejem, sem z videnim zadovoljen, Ritchie se je spet izkazal. Težko je ponoviti izjemne Lock, Stock in Snatch, ampak, drzna recikalaža zgodbe o legendarnem detektivu je vsekakor zelo zanimiva. Filmu se sicer pozna hollywoodski pečat (zaključni spopad na nedokončanem Tower Bridgeu, denimo) a nič zato. Sherlock Holmes je vseeno veliko boljši kot večina puhlih uspešnic ki ne premorejo niti polovico tega, kar ponudi Ritchijeva vizija Sherlocka Holmesa.


Ocena: 7.5/10

Extract (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Komedija
Dolžina: 92 minut, Imdb
Režija: Mike Judge
Scenarij: Mike Judge
Igrajo: Jason Bateman, Mila Kunis, Kristen Wiig, J. K. Simmons,
David Koechner, Clifton Collins, Jr., Gene Simmons, Ben Afleck

Joel Reynolds (Jason Bateman) je uspešen mladi podjetnik. Po končanem študiju kemije je ustanovil lastno podjetje. Kot sam pravi, vedno so ga zanimale arome. Zato se tudi njegovo podjetje ukvarja z izdelavo umetnih arom. In to kar uspešno. Zato se je pojavil zunanji ponudnik, ki je pripravljen podjetje kupiti.

Joel ima vse, bi lahko rekli, toda doma stvari ne štimajo. Če sem bolj natančen, pri njegovi ženici. Tej namreč ni do seksa. To počnejo vsake tri mesece, kar je za Joela odločno premalo. Izpove se prijatelju Deanu (zanimiva vloga Bena Afflecka), točaju v lokalu, v katerem je nekoč tudi sam delal. Joela peče vest. Všeč mu je Cindy (Mila Kunis), vendar ne želi prevarati žene. Toda, Dean ima rešitev (poleg Vicodina, ki je po njegovem univerzalno zdravilo za vse probleme). Predlaga mu naj domov pošlje njegovega znanca Breda, ki je strup za punce. Ta se bo ženi predstavil kot čistilec bazenov. Če mu uspe spraviti Joelovo ženo v posteljo, bo ta imel čisto vest in bo lahko mirne duše poskusil srečo pri Cindy. Na vse to je Joel pristal, pod močnim vplivom veliko močnejše tabletke, kot je Vicodine. Mamilo mu je dal Dean, ki je tudi »idejni oče«, celega projekta. Ko se Joel zbudi naslednji dan z močnim glavobolom in se zave, na kaj je pristal, želi vso zadevo preklicat. Ampak, prepozno. Čistilec bazenov se je že spravil na »delo«.

Judgu je še enkrat uspelo ustvariti galerijo zanimivih likov. Sosed, ki nikoli ne preneha govoriti in spravlja Reynoldse v obup. Fant, ki je član več glasbenih skupin in čez dan dela kot voznik viličarja. Delavec Step ki sanjari, da bo nekega dne postal vodja proizvodnje. Če k temu dodamo sleparko Cindy in loverboya Brada, ki mu je bog podarill nizek IQ in velikega hmm, »malega Breda«, dobimo dolg seznam likov, ki so vsak po svoje zanimivi. In če imamo toliko zanimivih likov, film ne more biti slab. Končni izdelek sicer ni na nivoju zadaj že kultnega Office Space ali odličnega Idiocracy, a vseeno nam Judge ponudi zabavno socialno satiro, ki je v kroničnem pomanjkanju dobrih komedij vedno dobrodošla.

Ocena: 7/10

The Great Buck Howard (2008)

Slovenski naslov: Veliki Back Howard
Država: ZDA
Leto: 2008
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 90 minut, Imdb http://www.imdb.com/title/tt0460810/
Režija: Sean McGinly
Scenarij: Sean McGinly
Igrajo: John Malkovich, Colin Hanks, Emily Blunt


Buck Howard (John Malkovich) je čarovnik, oprostite, mentalist (sam raje vidi, če ga tako predstavimo), ki si je oznako The Great ali po domače veliki, prislužil z nastopi v šovu ameriškega voditelja in zabavljača Johnnyja Carsona. Če sem natančen, je bil Carsonov gost natančno 63-krat. Vendar kot vse kaže, so njegovi dnevi mimo, saj nastopa po manjših mestih, pred občinstvom nekaj sto ljudi.

Troy Gable (Colin Hanks), študira pravo, a vsega ima dovolj. Rad bi postal pisatelj, na pravno fakulteto je šel samo zaradi tega, da bi ustregel očetu (Tom Hanks), ki zanj ima velike plane. Vendar se Troy ne vidi v pravnih vodah in se odloči, da bo zapustil študij in se kot sam pravi, poiskal« in odločil kaj in kako naprej. Ker pri tem »iskanju« rabi denar, zato se zaposli kot vodja turneje Velikega Bucka. Ta namreč ne shaja več s svojim starim tour-manedžerjem in potrebuje zamenjavo zanj. Tako Buck in Troy postaneta sodelavca, ki jih spremljamo na Buckovih nastopih po celi Ameriki. Buck je znan po triku (sam bo zatrdil da ne gre za trik, ampak, da za njegovo izvedbo uporablja svoje nadnaravne moči), ko na koncu nastopa, vedno najde izkupiček iz blagajne, ki ga skrijejo nekje v dvorani. Ampak, tudi ta trik se je počasi »izlizal« , zato Buck načrtuje novo točko, s katero si bo povrnil staro slavo in se spet vrnil na steze uspeha.

Že nekaj čas je ta film »sedel« pri meni doma, a nekako me ni pritegnil, potem sem se le spravil in pogledal to dramedijo, ki se je izkazala za zanimivo porabljenih 90 minut. Že sama igra Johna Malkovicha, je tako superiorna, da je že njegova igra upravičila ogled filma. Zgodba, povedana iz Troyeve perspektive, postreže z nekaj komičnih vložkov, a vendarle gre predvsem za dramo. Dramo o človeku, ki je trdno prepričan, v to kar počne. Pripoved o tem, kako bo ta počasi spravil svojega mladega pomočnika do tega, da bo ta le verjel, da je Buck le nekaj več, kot navaden čarovnik.
O tem, kako bo Troy spoznal, de je Buck le osamljena duša, ki nima ne družine, ne prijateljev in da so njegovi nastopi, edina stvar ki ga žene naprej.

Ocena: 7.0/10

What Doesn't Kill You (2008)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2008
Žanri: Drama, Krimi
Dolžina: 100 minut, Imdb
Režija: Brian Goodman
Scenarij: Brian Goodman, Paul T. Murray
Igrajo: Mark Ruffalo, Ethan Hawke, Amanda Peet, Will Lyman

Briana Goodmana filmski navdušenci poznajo predvsem po stranskih vlogah, v katerih je večinoma igral različne nepridiprave, v filmih ali tv serijah. "What Doesn't Kill You," je njegov režiserski prvenec ki spremlja življenje dveh mladostnih prijateljev v južnem Bostonu. Prijatelja sta Brian (Mark Ruffalo) in Paulie (Ethan Hawke), ki že od mladosti opravljata umazana dela za nepomembnega mafijskega šefa Pata (igra ga režiser Goodman). Paulie je samski moški, brez obveznosti, Brian pa poročen, oče dveh otrok. Z ženo Stacy (Amanda Peet) nista v ravno dobrih odnosih, saj Brian ima rad nočno življenje, alkohol, mamila in druge ženske. Leta minevajo, Brian in Paulie si želita napredovanja, saj sta zadaj že moža v tridesetih, ki jih Pat še zmeraj ima za mulca izpred dvajsetih let. Ko Pat konča v zaporu, več ni ovir, da začneta delati za svoj račun.

Kriminalna drama nam oriše delo kriminalca, kot način življenja, pri katerem je tako kot pri drugih poklicih, najpomembnejša uspešnost. Če nisi dovolj »zajeban« in kar je še pomembneje brihten, je takšno življenje lahko zelo nelagodno in hitro se lahko znajdeš za zapahi. Če je Paulie nekoliko bolj zadržan in umirjen, je Brian naduti arogantnež, ki zanemarja družino in počasi postaja resen odvisnik od alkohola in mamil. Tega se v nekem trenutku zave tudi Brian, ki želi potem ko je odslužil zaporno kazen zaživeti znova, saj se zaveda, da bi vrnitev na stara pota, verjetno pomenila smrt.

Brian Goodman je zgodbo zasnoval, na dogodkih iz lastnega življenja, kar izvemo že na začetku filma. Kar te ne ubije, zelo dobro portretira življenje »majhnih rib« v kriminalnih vodah. Oba glavna igralca (predvsem Ruffalo), sta suvereno odigrala svoji vlogi, prav tako Amanda Peet vlogo ženice, ki jo poredni mož zanemarja in spravlja v obup.

Režiser nam servira prepričljiv pogled na kriminalno življenje v Bostonu, pri tem se posveti svojim likom in jih prikaže dokaj realistično. V začetku filma se je Goodman še lovil, potem pa je nekako našel pravo formulo, saj sem imel ob gledanju, vedno boljši občutek. Sprva mlačen, potem soliden in na koncu ne bom rekel odličen, ampak zelo sem se približal temu.

Ocena: 7/10

The House of the Devil (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Grozljivka, Triler
Dolžina: 95 minut, Imdb
Režija: Ti West
Scenarij: Ti West
Igrajo: Jocelin Donahue, Greta Gerwig, Tom Noonan, Mary Woronov,
AJ Bowen, Dee Wallace


Samantha (Jocelin Donahue), je študentka, ki nujno potrebuje denar, 400 dolarjev če sem natančen, da lahko položi depozit za stanovanje ki ji je zelo všeč. Več ne želi prenašati malomarne sostanovalke, s katero deli zdajšnje stanovanje, saj ta živi kot pujs. Pripravljena je delati karkoli in ko opazi oglas osebe ki išče varstvo za otroka, takoj pokliče in se dogovori za sestanek. Prijateljica Megan jo odpelje v odročno viktorijansko hišo na razgovor.

Starejši gospod nenavadne višine ju pričaka in razloži, da pravzaprav otroka sploh nima in da v resnici išče varstvo za staro mamo, ki je kot sam pravi zelo nezahtevna, tako da Samantha ne bo imela težkega dela. Nekaj je čudnega na tem človeku, si misli Samantha. Tudi njegova žena je nenavadna in Megan ji predlaga, naj dela ne sprejeme. A ko ji g. Ulman ponudi vsoto, ki jo ne more odkloniti, Samantha vseeno pristane. Zakonca Ulman se odpravita na pomembno prireditev, Samatha pa dolgčas preganja z »inšpekcijo« srhljive hiše na osami.

Ko gledate The House of the Devil imate občutek, da je posnet konec 70-ih ali na začetku 80-ih, let prejšnjega stoletja. Film je predvsem posvetilo grozljivkam ki so nastale pred kultno Nočjo čarovnic, ko število trupel ni bilo ključnega pomena. Le peščica igralcev je sodelovala pri tem projektu, ki svojo grozljivost gradi na samem vzdušju, navdih pa črpa v horor filmih, posnetih v času satanistične paranoje. Žrtvovanje mladih deklet je takrat (v filmih, seveda), bilo zelo razširjeno. Režiser spretno stopnjuje suspenz in dobro izrabi lunin mrk, kot element suspenza. Saj veste, obred bo uspel, le če se izpelje ob popolnem luninem mrku. Igra Donahuove je solidna, Tom Noonan je enako prepričljiv v vlogi satanovega služabnika. Naslovna stvaritev je lep dokaz, kako veliko se lahko doseže z malo denarja in veliko znanja in domišljije.

Ocena: 6.5/10

Nord (2009)

Slovenski naslov: Sever
Država: Norveška
Leto: 2009
Žanri: Drama, Komedija
Dolžina: 79 minut, Imdb
Režija: Rune Denstad Langlo
Scenarij: Erlend Loe
Igrajo: Anders Baasmo Christiansen, Marte Aunemo,
Mads Sjogard Pettersen

Jomar je depresiven. Pred časom je doživel živčni zlom. Zdaj dela na slabo obiskanem smučišču. Malokaj zbudi njegovo zanimanje.Še najraje gleda oddajo »Sekunde do katastrofe«na tv programu National Geographic. Prosti čas preživlja s popivanjem, še bolj mu je všeč, če ima pri roki kak joint. Punca ga je zapustila in odšla s skupnim prijateljem. Od takrat Jomar nima volje do življenja, najraje bi umrl. Nekega dne se na vratih njegove koče oglasi človek, ki mu je speljal dekle. Najprej spregovorijo pesti, nato pa se nekdanja prijatelja le pogovorita. Iz pogovora Jomar izve, da je ta njegovo bivše dekle zapustil. Ona zdaj živi na severu Norveške, skupaj z otrokom. Otrok je star 4 leta, njegov oče je Jomar.

In tako Sever postane » road-movie«, čeprav ceste zamenja zasnežena norveška pokrajina. Jomar požge svoje bivališče, vzame motorne sani in plastenko žganja in se odpravi na pot. Novopečeni očka je namreč dobil nove življenjske motive.

Ko spremljamo Jomarja na njegovem popotovanju, opazujemo čudovito zasneženo pokrajino. Izvemo, kako pride do snežne slepote in kako se zdravi, kako se počuti deklica na začetku pubertete, ki živi pri babici na odročnem kraju v gorah. Izvemo tudi, da se lahko, če poznaš prave prejeme, pošteno napiješ če imaš na voljo en sam kozarček žganja. Jomar na svoji poti srečuje sorodne duše, zbegane in depresivne ljudi, ki mu pomagajo,
da na svoji poti vztraja. Lepo posnet in zrežiran film nam ponudi dozo optimizma, ki prav vsakemu pride prav.Uradni promocijski slogan tokrat res ujame bistvo filma in se glasi:
»Antidepresivni film ceste – brez ceste!«


Ocena: 7/10

Sin Nombre (2009)

Slovenski naslov: Brez imena
Država: Mehika, ZDA
Leto: 2009
Žanri: Dama, Krimi, Triler
Dolžina: 96 minut, Imdb
Režija: Cary Fukunaga
Scenarij: Cary Fukunaga
Igrajo: Paulina Gaitan, Edgar Flores, Kristyan Ferrer, Tenoch Huerta Mejia, Diana García, Luis Fernando

Sayra je najstnica, ki se skupaj z očetom in stricem, odpravi na zelo dolgo pot iz rojstnega Hondurasa v obljubljeno deželo. Ta dežela je seveda Amerika. Potujejo na strehi vlaka, najprej skozi Gvatemalo, nato Mehiko. Na tej poti na ilegale emigrante prežijo lokalne oblasti in kar je še huje, roparske tolpe, ki so zelo razširjene po celi Mehiki. Sayrin oče je »povratnik« iz ZDA, saj je bil deportiran.V New Yerseyu si je ustvaril novo družino, tam Sayra ima še dve polsestri. V primeru, da gre kaj narobe, sta si Sayra in njen mladi stric, zapomnila številko v ZDA, številko sorodnikov, ki jim lahko pomagajo, če se očetu kaj zgodi.

Willy je mlad gangster, član zelo neizprosne in nevarne tolpe, ki ima razvejano mrežo in pijavke po celi Mehiki in tudi v ZDA. Njegovo mafijsko ime je Casper. Njegovo dekle, ki mu veliko pomeni, je zelo ljubosumna, zato vedno znova dvomi v Caspera. Rada bi bila ob njem, kar negativno vpliva na njegove obveznosti, ki jih ima v tolpi. Ko ga tovariši dobijo z njo, se stvari zanj slabo končajo. Pretepejo ga, še slabše jo odnese njegovo dekle, ki jo pri poskusu posilstva nehote ubije šef tolpe. Casper ali Willy, kakor hočete je obupan, šef pa ga vzame s sabo na roparski pohod, na vlak, ki prihaja iz Hondurasa. Takrat se srečata dve usodi, usoda honduraške najstnice in mladega mehiškega gangsterja. Ko se šef tolpe spravi nad Sayro, ji Willy stane v bran, a se zato najde na črni listi za odstrel.

Veliko filmov govori o tem, kako Mehičani vedno znova poskušajo
prestopiti južno mejo ZDA. V režiserskemu debiju nam
Cary Fukunaga predstavi še drugo plat zgodbe. Izvemo, da med
ilegalci niso samo Mehičani. Veliko prebežnikov iz srednje in južne
Amerike gre skozi pekel, da se sploh prebije na sever Mehike.

Suvereno izpeljan prvenec, ki je prejel nagrado žirije za režijo in fotografijo na lanskem Sundaceu, je name naredil močan vtis.
Mešanica filma ceste, gangsterskega epa in tragične ljubezenske zgodbe, je odlično usklajena celota. Barve so čudovite, posledično tudi fotografija. Režiser nam prikaže svet, za katerega nismo vedeli da obstaja.Ta svet nam prikaže realno in surovo, takšnega kot je, kar da filmu dodatno težo in verodostojnost. Bravo, mojster.

Ocena: 8.5/10

Frygtelig Lykkelig (2008)

Slovenski naslov: Grozljivo srečen
Država: Danska
Leto: 2008
Žanri: Drama, Krimi
Dolžina: 90 minut, Imdb
Režija: Henrik Ruben Genz
Scenarij: Henrik Ruben Genz in Dunja Gry Jensen
Igrajo: Jakob Cedergren, Lene Maria Christensen, Kim Bodnia, Lars Brygmann

Nekaj let nazaj sem na drugem programu nacionalne televizije videl film Kinamand (ang. Chinaman), ki mi je ostal v lepem spominu. Režije se je leta 2005 lotil Henrik Ruben Genz , ki je svoj naslednji film posnel leta 2008. Gre za Frygtelig lykkelig, ali po domače Grozljivo srečen. In tudi v drugo me Genz ni razočaral. Ravno nasprotno. Uspelo mu je posneti še en odličen film.

Robert je policaj v Kobenhavnu, ki doživi živčni zlom. Potegnil je pištolo, ko je ženo dobil skupaj z ljubimcem. Za kazen ga premestijo v odročno mestece, na južnem delu Danske, kjer bo prevzel funkcijo šefa policije, kot edini policist v mestu. Nepomembno in navidez zaspano mestece ima svoja pravila. Za začetek, če hočeš imeti suhe noge, nujno rabiš gumijaste škornje. Če v teh krajih krava zaide v blato, jo b oš le stežka našel. Pokrajina je namreč tako razmočena, da zlahka pogoltne kravo, avto ali človeka. Čeprav je sprva mislil, da bo imel opravka le z reševanjem krav, ki so obtičale blatu, že drug dan po prihodu ima primer pogrešane osebe in prijavo lokalne blondinke, ki obtoži moža, da jo pretepa.

Atmosfera, ki jo lahko najlažje opišem, če zatrdim, da je tipično Coenovska. Meščani, ki novem šerifu takoj dajo vedeti, da se v njihovem mestecu stvari rešujejo na drugačen način. Občutek, da vsi prav dobro vedo kaj se dogaja, razen našega labilnega policaja. Bjonda pa vztraja, da jo mož trpinči, čeprav je ona ta, ki seksualno nadleguje našega policista, ki tudi brez tega ima dovolj težav. Dovolj je, da meščani opazijo njihove kontakte in že krožijo govorice da jo novi šerif obdeluje. In ravno njo je našel, saj je žena možakarja, ki v mestu velja za najbolj neprijetnega, lahko bi rekli kar nevarnega. In že imamo ljubosumnega moža in ljubezenski trikotnik, ki se lahko slabo konča. Vlogo moža je odigral odlični Kim Bodnia, zdaj že legenda danskega filma. Grozljivo srečen, je odlično posnet film. Zgodba je grajena suvereno, igralske kreacije so prepričljive, mešanje žanrov je učinkovito. Evropski film-noir, vreden naše pozornosti. Genzu pa lahko samo sporočimo: Hočemo še!

Ocena: 8.0/10

2012 (2009)

Slovenski naslov: 2012
Država: ZDA, Kanada
Leto: 2009
Žanri: Akcija, Avantura, Drama, ZF
Dolžina: 158 minut, Imdb
Režija: Roland Emmerich
Scenarij: Roland Emmerich in Harald Kloser
Igrajo: John Cusack, Woody Harrelson, Thandie Newton, Amanda Peet,
Danny Glover, Chiwetel Ejiofor

Pred stoletji so nam Maji zapustili koledar z datumom ko bo vsega konec. Konec pride leta 2012. Veliko ljudi po celem svetu, se ukvarja s to letnico.Glavna faca, na področju filmov katastrofe in uničenja, Roland Emmerich, odgovoren za podobne (The Day After Tomorrow, Independence Day), se je odločil, da se bo tudi sam posvetil tej letnici. In nam prikazal, kako bo vse skupaj potekalo. Zadeve se začnejo zapletati, ko začne naraščati temperatura zemeljskega jedra. Znanstveniki ugotovijo, kaj to pomeni in z nekaterimi izračuni določijo
letnico 2012, kot letnico konca sveta.

Seveda, obstaja tudi načrt, kako izbrani bodo preživeli apokalipso in omogočil obstanek človeške vrste. Tudi nekaj živali, bodo vzeli zraven, saj veste, Noetova barka in podobne stvari. Dosežen je mednarodni dogovor, da nekje na Kitajskem zgradijo več tehnološko naprednih ladij, ki so sposobne prestati uničenje in potop ki mu bo sledil. Vrsta pomembnežev ki si želijo rezervirati mesto na teh ladjah je zelo dolga, prednost imajo seveda tisti, ki imajo najbolj globoke žepe.

Emmerich si je dal duška. Na razpolago je imel, vse možne katastrofe, ki se jih je lahko spomnil. Vse, razen napada vesoljcev. Potresni sunki, vulkani, eksplozije, cunamiji ... V središče dogajanja je postavil družino Jacksona Curtisa (John Cusack) in zgodbo o tem, kako bo zavrženi oče, dobi nazaj svojo izgubljeno družino. Itak nam je jasno, da bo Cusack na koncu uspel. Ko se odpirajo gromozanske luknje Zemljini skorji, ko se podirajo stavbe in ko zmanjkuje letalske vzletne steze, so naši junaki vedno dovolj hitri, da za las uidejo smrti. Seveda, nekateri bodo na tej poti umrli, ženin ljubimec, nepomembna blondinka ali indijski znanstvenik. S tem zapolnimo kvoto trupel z obrazom, ki jih potrebuje vsak film.

Odločno predolg, dolgočasen, nezanimiv, pravljica za otroke, ki jo ustvarjalci prodajajo vsem obsedenim z letnico 2012, fanom prizorov uničenja na velikih zaslonih. In takih je vedno dovolj, da takšno sranje od filma, povzdignejo med enega najbolj dobičkonosnih filmov leta 2009. Edina svetla točka filma je vloga Woody Harrelsona. Vse ostalo si lahko ogledamo v napovednikih ki so na voljo na spletu, pa še veliko časa vam bo ostalo, ki ga lahko veliko
bolj pametno uporabite.

Ocena: 4/10

Assassination Of A High School President (2008)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2008
Žanri: Komedija, Krimi
Dolžina: minut, Imdb
Režija: Brett Simon
Scenarij: Tim Calpin, Kevin Jakubowski
Igrajo: Mischa Barton, Reece Daniel Thompson, Bruce Willis,
Patrick James Taylor

Bobby Funke študent drugega letnika, srednje katoliške šole. Piše za šolski časopis in rad bi postal novinar. Najbolj ga mika raziskovalno novinarstvo, njegova idola sta Woodward in Bernstein, novinarja odgovorna za odkritje afere "Watergate". Funke upa, da bo prišel na univerzo Northwestern, zato se mora dobro odrezati pri šolskem časopisu. Ko mu urednica šolskega časopisa ponudi članek o študentskem predsedniku, se mu nasmehne sreča. V tem času namreč nekdo iz sefa izmakne gradivo za šolske teste in kot vse kaže, je predsednik v nekakšni povezavi z manjkajočimi testi. Funke začne raziskovati, dokazi ga pripeljejo do predsednika in njegove omarice, v kateri potem najdejo ukradene teste. Nato napiše članek o tem, postane popularen in dobi celo klic z univerze Northwestern. Z oddelka za novinarstvo mu sporočijo, da njegov prispevek v šolskem časopisu, ni ostal neopažen. Bi se stvari lahko bolje razpletle za našega novinarčka? Najbrž ne. Toda, ko Funke pride do dodatnih informacij, začne dvomiti v svojo teorijo, kajti zadeva je veliko bolj kompleksna, kot je sprva kazalo.

Skozi film nas vodi Funkejev glas (Reece Daniel Thompson) in prav njegova opažanja, misli in primerjave so zelo zanimive. Njegov zaščitni znak je čigumi, ima ga vedno v ustih. Žvečilni gumiji so slabost ravnatelja Kirkpatricka (Bruce Willis). Tako močno jih sovraži, da se zaradi tega Funke znajde na njegovi črni listi. Ravnatelj Kirkpatrick je celo ustanovil šolski pripor. Če si kaj zakrivil ali se zoperstavil sistemu, si končal v priporu.

Kakšen bi to bil film, če ne bi imel svojo Femme Fatale. Na srednji šoli je to Francesca Fachini (Mischa Barton), dekle šolskega predsednika, vodja navijačic, skratka punca za velike stvari. Seveda, tudi Funke, tako kot vsi ostali hrepeni po njej. "Assassination" je užitna mešanica žanrov, najbližje ga lahko opredelimo kot film noir, v katerem glavno besedo vodijo najstniki. Galerija zanimivih stranskih likov, "nadzornik" z Northwesterna (samo glas), ki opazuje in usmerja Funka, punca in dva fanta, ki so trio dežurnih šolskih osumljencev, ravnatelj, ki še vedno misli, da se nahaja nekje v Iraku ...  Zgodba o tem, kako bo naš junak razkril veliko zaroto in spotoma podrl najboljšo mrho na šoli, ter odlična igra Reeca Thompsona, ustvarijo zelo zanimivo i zabavno filmsko izkušnjo.


Ocena: 7.0/10

The Rebound (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Komedija, Romantični
Dolžina: 95 minut, Imdb
Režija: Bart Freundlich
Scenarij: Bart Freundlich
Igrajo: Catherine Zeta-Jones, Justin Bartha, Megan Byrne, Kelly Gould


Sandy (C. Zeta-Jones) je razočarana gospodinja z univerzitetno izobrazbo, mati dveh otrok. Razočarana ko ugotovi, da mož skače čez plot. Na računalniku po naključju najde posnetek. Na posnetku soseda oralno zadovoljuje njenega moža. In potem sledi ločitev. Sandy se odpravi v New York in sabo vzame otroka. Vsaj en kliše ni uresničen, tokrat dom zapustijo žena in otroka, ne pa nezvesti moški. Ta ostane doma.

Od tukaj naprej, se vrstijo klišeji, kakšnih smo vajeni v romantičnih komedijah.Takoj po prihodu spozna Arama (Justin Bartha), ki dela v kavarni. Aram je 25-letni romantik, katerega je pravkar pustila francoska mrha, ki se je poročila z njim samo zato, da dobi Zeleno karto. Seveda, Aram in Sandy postaneta ljubimca. Kako? Ja, Sandy je vmes dobila službo, dobro plačano službo in lahko si privošči varuško za otroka. Varuška postane, ja verjetno ste uganili, Avram. In zakaj sta postala ljubimca? Zato ker so vsi drugi kandidati popolnoma neprimerni (kako priročno). Zraven paše tudi prijateljica glavne junakinje, za katero se vedno sprašujem, kakšna je za vraga, njena funkcija v samem filmu? Ja, vsaka normalna ženska mora imeti najboljšo prijateljico.

Da za ta film obstaja še upanje, de se bo proti koncu izvlekel v nekaj vrednega 90 minut pred TV-jem, sem začel upati med 60. im 85 minuto. Takrat dobimo občutek da film obrnil ploščo in postal življenjski, realističen, takšen, kakšen bi lahko bil, če bi avtor ubral drugačno pot. In kar dobro je izpadlo, teh 20-25 minut. Potem pa konec, ki vse pokvari in vrne film na raven, na kateri je bil že od samega začetka. V sivo povprečje hollywoodske romantične komedije.


Ocena: 5/10

In Search of a Midnight Kiss (2007)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2007
Žanri: Komedija, Romantični
Dolžina: 90 minut, Imdb
Režija: Alex Holdridge
Scenarij: Alex Holdridge
Igrajo: Scoot McNairy, Sara Simmonds, Brian McGuire, Katy Luong



29-letni Wilson (Scoot McNairy) se je nekaj mesecev nazaj preselil v Los Angeles. Za njim je najslabše leto njegovega življenja. Dolgoletna punca ga je pustila, zato se je odločil oditi in poskusiti srečo v LA-ju. Kot vsi ki pridejo v mesto angelov, je tudi on imel napisan scenarij, ki je po njegovem
mišljenju obetal, a so mu ga nekaj dni po prihodu, skupaj z notesnikom ukradli. Živi skupaj Jacobom in Min, ki sta par in njegova prijatelja.

Wilson deluje kot kup nesreče, ko leži v postelji, odločen, da bo novoletni večer preživel v postelji. Ker mu je dolgčas, se malo igra in v photoshopu obdeluje sliko Min. Njen obraz prilepi na telo neke nage ženske in se ob pogledu na monitor samozadovoljuje. Takrat v sobo vstopita Jacob in Min.
Se lahko človek še bolj poniža? Jacob mu ne zameri preveč, ker je za navdih uporabil njegovo
punco, Min se pa njegovo početje zdi simpatično. Lahko bi rekli, da ji celo ugaja. Takrat se odločita, da je skrajnji čas, da Wilson dobi kakšno punco, ter ga prepričajo naj odda oglas, na spletni strani za osebne stike in zmenke.

In tako se spoznata Vivian (Sara Simmonds) in Wilson. Zmenek na slepo, pač. Po začetnih 10 minutah, kolikor mu nameni Vivian, (čez nekaj minut pride že naslednji kandidat), se možnosti za uspeh se ne zdijo ravno velike. Ko Vivian naslednjega kandidata hitro zavrne, se odloči, da mu ponudi dodatne dve uri. Dve uri ima, da jo prepriča, da je prava izbira.

Čeprav so vzporednice z Linklaterjevim "Before Sunrise" zelo očitne, je film dovolj samosvoj, da ga ne smemo obravnavati kot še eno variacijo Linklaterjevega filma. Pametni, zanimivo napisani dialogi in odlična igra McBairyja in Simmondsove, dvigneta ta film, nad povprečje žanra
romantično-komičnih izdelkov. Zanimive lokacije snemanja in odlično delo režiserja in scenarista Alexa Holdridga, ustvarjajo pri gledalcu občutke, ki so tako pristni in življenjski. Zlahka se vživimo v like, se zavedamo njihovih emocij in se popolnoma posvetimo dogajanju na zaslonu.

Ocena 7.5/10

Pour elle (2008)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Francija
Leto: 2008
Žanri: Triler, Krimi, Drama
Dolžina: 96 minut, Imdb
Režija: Fred Cavayé
Scenarij: Fred Cavayé & Guillaume Lemans
Igrajo: Vincent Lindon, Diane Kruger, Lancelot Roch,
Olivier Marchal.


Julien (Vincent Lindon) in Lisa (Diane Kruger), sta srečno poročena.
Imata enega otroka in živita umirjeno življenje.
Družina je doma, kosilo je na mizi. Lisa na svojem plašču opazi sled
ničesar, kar bi lahko bila kri. V trenutku ko madež poskuša
odstraniti, v stanovanje vdre policija in aretira Liso zaradi umora.
Časovni preskok. Tri leta pozneje Julijen izgubi upanje, da bi
Lisa lahko bila oproščena. Vsi dokazi so proti njej in sodišče ji
dodeli 20 let zapora.

Če vzamemo v zakup da je Julien učitelj, naravna pot zanj bi bila
preiskava, s katero bi našel pravega storilca in opral ženino ime.
Toda ne, zgodba ubere drugačno pot. Julien se odloči, da je edina
rešitev, da poskuša rešiti Liso iz zapora, ter z njo in otrokom
pobegniti v kakšno zakotno državo.
Obišče nekdanjega zapornika, kriminalca, ki za sabo ima kar nekaj
uspešnih in tudi neuspešnih pobegov iz različnih zaporov.
Ta mu razloži najpomembnejše stvari. Hitrost je ključnega pomena.
Ko je enkrat Lisa zunaj, državo morajo zapustiti v parih urah.
Družina potrebuje novo identiteto in seveda, zajetno vsoto denarja.
Priča smo "Prison breaku", po francosko.
Na tej poti Julien potrebuje orožje, ponarejevalce listin, stvari
ki jih lahko dobi le, v kriminalnem podzemlju.

Fred Cavayé je za sabo imel tri kratke filme, ko se je lotil
svojega prvega celovečerca. Nalogo je opravil dobro. K dobremu
vtisu, veliko prispevata Diane Kruger in predvsem Vincent Lindon,
ki se je v roli učitelja, ki postane kriminalec odlično znašel.
Zgodba ponudi dovolj zanimiv zaplet, po katerem režiser lepo
gradi pripoved in ji spretno dodaja potreben suspenz.
Kljub zaključku, ki ni najbolj prepričljiv, predvsem zaradi
dokaj neverjetnega spleta okoliščin in nejasnih okoliščinah
samega umora, zaradi katerega je Lisa obsojena, gre za zanimiv
akcijski triler, ki nam postreže zabavnih 90 minut.


Ocena: 6,5/10

Pandorum (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA, Nemčija
Leto: 2009
Žanri: ZF, Grozljivka, Akcija, Triler
Dolžina: 108 minut, Imdb
Režija: Christian Alvart
Scenarij: Travis Milloy
Igrajo: Ben Foster, Dennis Quaid, Cam Gigandet, Antje Traue

Člana posadke vesoljske ladje se zbudita iz hibernacije, ne vesta pa, kako dolgo sta spala. Kot nam v filmu razložijo, člani posadke imajo amnezijo, a spomin se počasi vrača nazaj. Bower (Ben Foster) in Payton (Dennis Quaid), tako ne vesta na kakšni misiji naj bi bila, oz. kaj morata storiti. Nekaj članov posadke je pogrešanih, jedrski reaktor ladje je v okvari, osnovne funkcije ne delujejo. Bowerju se počasi svita, kaj in kako.Ve, da je šel skozi urjenje za takšne naloge. Spozna, da je član ekipe, ki naj bi zamenjala prejšnjo posadko na najnaprednejšem vesoljskem plovilu, ki ga človeštvo premore. A zdaj je zaklenjen v prostoru , kjer so kapsule za hibernacijo, vse funkcije na ladji so odpovedale. Browerju nekako uspe priti ven iz sobe v kateri sta bila zaklenjena skozi prezračevalni jašek.

Ko Bower začne preiskovati ladjo, hitro spozna, da on in Payton nista sama. Na ladji je biologinja, temnopolti bojevnik in neznano število krvoločnih kanibalov. Z lačnimi mesojedci za petami, skupinica počasi odkriva, kaj se je pravzaprav zgodilo na ladji, ko poskuša priti do reaktorja in ga ponovno zagnati.

Ja, Pandorum je mešanica žanrov. Znanstvena fantastika, grozljivka, triler ... Svoj navdih črpa iz klasik žanra, katerih tukaj ne bom našteval. Zgodba je na začetku ugankarsko zanimiva, a kmalu postane konfuzna in na trenutke nesmiselna. Ubogi Dennis Quaid, ki itak že nekaj časa ne najde prave forme, slabše vloge ni mogel izbrati. Celoten film bi lahko posneli brez njegovega karakterja in film bi verjetno bil boljši. Slaba režija, zgodba tako-tako (neumna bolezen-Pandorum, ki napade posadko, nekateri liki) so minusi tega izdelka. So pa tudi plusi, tukaj mislim predvsem na Bena Fosterja, ki z velikimi koraki napreduje in vedno znova dokazuje da gre za izjemnega igralca, od katerega lahko pričakujemo še več.


Ocena: 5.5/10

Big Fan (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Drama, Komedija
Dolžina: 86 minut, Imdb
Režija: Robert D. Siegel
Scenarij: Robert D. Siegel
Igrajo: Patton Oswalt, Kevin Corrigan, Marcia Jean Kurtz


Če bi Paula Aufiera (Patton Oswalt), komu predstavljali,
bi ga lahko opisali, kot največjega navijača NY Giantsov
na zemeljski obli. Samski pri 35-ih, živi pri mami in dela
v parkirni hiši, kjer iz svojega malega kioska pobira
parkirnino. Narava njegovega dela mu omogoča, da cele dneve
posluša športne oddaje in čez dan dela miselni vzorec tega,
kar bo povedal zvečer. Okrog polnoči je namreč na sporedu
njegova priljubljena športna oddaja, v katero pokliče in
potem izraža svoja navijaška stališča. Lahko rečemo, da je
v tem kar dober, saj so njegovi komentarji priljubljeni med
radijskimi voditelji in poslušalci.

Njegov najboljši prijatelj Sal (Kevin Corrigan), je tako kot
Paul goreči navijač in skoraj ves prosti čas preživita skupaj.
Ko nek večer odideta v mesto, po naključju opazita glavnega
zvezdnika Giantsov. Sledita mu čez celo mesto do nekega
strip kluba, v katerega se igralec odpravil skupaj s prijatelji.
Čez nekaj časa se Paul opogumi in nagovori svojega idola in
sprva kaže, da bo le dobil kakšen avtogram, ali kaj več.
Ko pa zvezdnik spozna, da sta ga oboževalca zasledovala,
se mu popolnoma strga, kar se za Paula ne konča ravno dobro.

Debi Roberta Siegela na režiserskem stolčku, ki je napisal
tudi scenarij, je zelo pristen izdelek. Dogodki, liki, zgodba,
vse deluje zelo realistično in prepričljivo. K temu odločno
prispevata tudi oba glavna igralca, komedijant Patton Oswalt
in odlični Kevin Corrigan. Navijaški fenomen je tudi v Evropi
znan pojav, čeprav ne ravno v istih športih kot v ZDA.
Režiser nam ga predstavi brez sentimentalnosti in nepotrebnega
moraliziranja. Pokaže nam, kaj vse je pripravljen storiti
pravi fan. Big fan je predvsem črnohumorna drama, ki nam
pričara navijaško obsesijo, na način, ki bo zanimiv tudi
tistim, ki niso športni navdušenci.


Ocena: 6.5/10

Surrogates (2009)

Slovenski naslov: Nadomestki
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Akcija, ZF, Triler
Dolžina: 89 minut, Imdb
Režija: Jonathan Mostow
Scenarij: Michael Ferris, John D. Brancato
Igrajo: Bruce Willis, Radha Mitchell, Rosamund Pike, James Cromwell,
Ving Rhames

Še ena vizija prihodnosti, tokrat v režiji Jonathana Mostowa (Terminator 3), nam predstavi Tom Greara (Bruce Willis), detektiva bostonske policije. Tako kot večina ljudi, tudi on ima svojega surrogata, ali po domače nadomestka, ki namesto njega hodi v službo in opravlja skoraj vse aktivnosti zanj. Ja, večina ljudi ima "nadomestke", robotizirane enote, ki si jih lahko sami omislijo. Model, obliko, spol, po želji, brez omejitev. Ubogim puncam več ni potrebno obiskovati lepotne klinike, da so lahko ponosne na svoje prsi ali zadnjico. Če si moški, ki ga večina žensk ne bi niti pogledala, si lahko omisliš atletsko postavo in obraz kakega moškega supermodela.

So pa tudi območja, rezervati če hočete, v katerih živijo navadni ljudje, takšni ki zavračajo nadomestke in živijo na staromoden način. Imajo tudi vodjo, t.i. Preroka (Ving Rhames), ki se prizadeva za ukinitev zakona, ki dovoljuje nadomestke in odstranitev nadomestkov iz družbe. V teh rezervatih pravni red ne obstaja, vstop nadomestkom na ta območja je prepovedan.

Na drugi strani je svet v katerem živijo nadomestki, skoraj popoln. Raven kriminala je na zelo nizkem nivoju, umorov in težjih kaznivih dejanj skorajda ni. Skoraj, saj detektiv Grear obravnava primer, v katerem je umor nadomestka sprožil smrt njegovega lastnika. Ljudje namreč doma ležijo v nekakšnih počivalnikih ki so komandne postaje, s katerimi upravljajo svoje nadomestke, po sistemu, pomisliš - nadomestek naredi. Čeprav je tehnologija varna za uporabnika in smrt nadomestka naj ne bi ogrožala njegovega lastnika, se zgodi prav to. Napadalec je uporabil orožje, doslej neznano bostonski policiji.

Začetek filma je bil obetaven. Neznani morilec, visoko-tehnološko orožje, Bruce Willis in Ving Rhames, prvič skupaj v filmu po izjemnem Pulp Fiction. Seštevek vsega bi lahko bilo zanimivo gradivo. A žal ni. Kakšni bi bili ljudi, ki bi 10 ur na dan preživeli v postelji in upravljali z svojimi nadomestki? Takšno življenje me bolj spominja na življenje bolnika, kot na uživancijo srečnega posameznika. Kaj je stalo na poti detektivu Grearu, da že na začetku podre vrata, za katerimi leži njegova žena in jo prime za roko? Zaplet je obetal, vendar razplet lahko najlažje opišem z besedo bedast. Idejni oče projekta, ki je ustvaril nadomestke, se je na koncu premislil ... Pa še sina je izgubil ... Bla, bla, bla. James Cromwell je sicer odličen igralec, vendar je zadnje desetletje v skoraj vseh filmih bil oseba, za katero se je na koncu izkazalo, da ima nekaj za bregom. Dajte človeku drugačno vlogo, da za spremembo ne bom že na začetku vedel, kako se bo film končal, ko vidim Cromwella med igralci.


Ocena: 4,5/10

One Week (2008)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Kanada
Leto: 2008
Žanri: Drama
Dolžina: 94 minut, Imdb
Režija: Michael McGowan
Scenarij: Michael McGowan
Igrajo: Joshua Jackson, Liane Balaban, Campbell Scott (narator)

Ben Tyler (Joshua Jackson), je tipičen sanjač. Sanjač, ki to počne skoraj vedno in povsod. Bodisi med poukom (Ben je učitelj), na kolesu, na poti domov iz službe, doma na kavču, kjerkoli. Napisal je knjigo, katera ni bila nikoli objavljena, po nešteto poskusih pri založnikih, je kot pisatelj obupal in se zaposlil kot učitelj.

Potem ko izve, da je zbolel z rakom, ki je že v zadnji fazi in in so njegove možnosti za ozdravitev minimalne, se Ben odloči, da odide na pot. Pot, na kateri bo poskusil najti odgovore na vprašanja, ki mu jih nenadno spoznanje o bolezni poraja. Ali naj se odloči, da bo postal, kot sam pravi, pacient in se prijavi na zdravljenje, ali naj odpove že načrtovano poroko z zaročenko Samatho, ali je to, kar ima z njo, resnična ljubezen?

Na pot se odpravi z motorjem, nahrbtnikom in nejasno določenim načrtom poti. One week je film ceste, v katerem nam režiser pokaže naravne lepote Kanade. Ben se namreč odpravi na pot, na kateri obišče kanadske znamenitosti. Na tej poti spoznava ljudi, tudi na najbolj čudnih krajih. Nemški turisti na plaži, kmetica-avtomehanik, ki mu popravi motor, punca v gozdu, ki se "išče", prav tako kot on in s katero mu celo uspe preživeti strastno noč v gozdu.

Čeprav je Benova situacija težka, je atmosfera v samem filmu popolno nasprotje. Film ki govori o temnih trenutkih življenja, se zadeve loti bolj na "easy". Čeprav se naš junak sooča z resnimi zadevami, se njegovo dojemanje usode nikoli ne sprevrže v depresijo ali kaj podobnega.

Slišal se veliko dobrih stvari o tem filmu in zdaj ko sem ga videl, se sodba glasi nekako tako: Pričakoval sem več, a razočaran nisem. Film, ki močno igra na strune domoljubja pri Kanadčanih, pri ostalih verjetno ne doseže tako močen efekt. Moment naključja, ki ga režiser vključi v samo zgodbo mi je všeč, še najbolj pa povezovalec (narator), ki nas pelje skozi zgodbo in nam zaupa podrobnosti iz Benovega življenja, njegove misli in strahove. Človek pač ima "nalezljiv" glas in prav prijetno ga je poslušati.


Ocena: 6.5/10

Harry Brown (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB
Leto: 2009
Žanri: Triler, Akcija, Drama
Dolžina: 97 minut, Imdb
Režija: Daniel Barber
Scenarij: Gary Young
Igrajo: Michael Caine, Emily Mortimer, Iain Glen, Ben Drew,
Liam Cunningham

Harry Brown je ostareli vojak, nekoč pripadnik elitnih vojaških enot. Vdovec, ki živi sam v delu mesta, za katerega lahko rečemo: "gibanje dovoljeno, na lastno odgovornost". Strah in trepet tamkajšnjih prebivalcev so mladostniške tolpe, ki opravljajo umazana dela za velike šefe v senci. Nič jim ni odveč. Mamila, orožje, pretepi, umori ... Harryjev edini prijatelj je Len, kratkočasita se z igranjem šaha, v lokalnem pubu. Objestni mladostniki Lena konstantno provocirajo in ponižujejo, kar v njem zbudi željo po uporu. Ko zbadanj ne prenese več in se postavi po robu, se zanj vse skupaj slabo konča. Naslednje jutro ga najdejo mrtvega.

Policija aretira nekaj osumljencev, ampak, dokazov je premalo in mularija vajena življenja na robu zakona, se tega zaveda. Tega se zaveda tudi detektivka Frampton, ki obišče Harryja in mu osebno sporoči žalostno novico. Zadeva bo verjetno šla v pozabo, toda, Harry je odločen, da tega ne bo dovolil. Potem, ko je izgubil se zadnjo živo dušo, ki mu je nekaj pomenila na tem svetu, je maščevanje edino, kar ga žene naprej.

Na režiserskem stolčku je Daniel Barber, ki je svoje delo opravil zelo solidno. Odločitev, da vlogo detektiva (Frampton) dodeli ženski, (zelo dobra Emily Mortimer), je vsekakor zanimiva. Sir Michael Caine, še enkrat več navduši in nadaljuje pri 76-ih letih, serijo svojih odličnih predstav. Upajmo, da mu uspe posneti še kakšen film. (Letos bo igral v obetavnem "Inception", režija: Christopher Nolan.) Liki so prepričljivi, (lokalni preprodajalec orožja, od katerega Harry kupi pištolo, mi bo vsekakor ostal v spominu), vendar, bi bilo bolje, če bi nekateri liki, dobili nekaj več pozornosti. V mislih imam predvsem, vodjo mladostniške tolpe in glavnega osumljenca za umor. Ne glede na vse, Danielu Barberu je uspelo v režiserskem debiju, posneti zelo dober film.

Ocena: 8/10

Spread (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Drama, Romantični
Dolžina: 97 minut, Imdb
Režija: David Mackenzie
Scenarij: Jason Dean Hall
Igrajo: Ashton Kutcher, Anne Heche, Margarita Levieva, Sebastian Stan, Rachel Blanchard, Sonia Rockwell

Los Angeles je mesto, kjer mladi in nadebudni Američani, pridejo iskati ameriške sanje. Saj vemo, v LA-ju je Hollywood, največja tovarna sanj na svetu. Med mladimi dekleti in fanti, ki se preživljajo na takšne in drugačne načine, najdemo tudi Nikkija (Ashton Kutcher). Niki je playboy, žigolo, moška kurba, če hočete. Čeprav za svoje usluge ne zahteva plačila, se kot pijavka pripije na svojo, navadno premožno gostiteljico in od nje črpa finančne sokove.

Ideja ni nova, nekaj takega smo že večkrat videli. Podobne stvari je počel Richard Gere v Ameriškem žigolu ali še bolj nazaj v preteklost, Michael Caine, leta 1966, v Alfiju. Nikkijeva rutina je obisk razvpitih zabav, kjer spretno poišče svojo naslednjo žrtev. Ko na neki zabavi spozna Samantho (Anne Heche), premožno odvetnico, se preseli k njej. Sledi nekaj dni intenzivnega seksa, glavna igralca pa nista prav nič sramežljiva in pokažeta veliko kože.

Čeprav je bil zelo zaseden z obdelovanjem odvetnice, Nikki si po njenem odhodu na službeno pot, privošči neznano dekle, nekje vmes, pa se še zaljubi v mlado natakarico Heather.
Pozneje se izkaže, da je Heather v istem poslu kot Nikki. Karakterizacija likov je slaba, vloga Heather je nesmiselna, prav tako vsi dogodki povezani z njo. Playboy izgubi glavo zaradi punce, ki uporablja njegove fore. Sam ni zmožen obdržati enega samega prijatelja in je po naravi neodgovoren lenuh. Vse to naredi romantični del filma, neprepričljiv. No, ni vse tako slabo. Dobra stran tega filma, je vsekakor Anne Heche. Pri filmih, Young Adam (2003) in Hallam Foe (2007), se je režiser, David Mackenzie veliko bolje odrezal, tukaj pa nekako, ne najde prave formule.


Ocena: 5/10

The Goods: Live Hard, Sell Hard (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Komedija
Dolžina: 89 minut, Imdb
Režija: Neal Brennan
Scenarij: Adam Stock, Rick Stempson
Igrajo: Jeremy Piven, Ving Rhames, James Brolin, David Koechner,
Kathryn Hahn, Jordana Spiro


Don Ready (Jeremy Piven) je vodja ekipe, ki se ukvarja s pospeševanjem prodaje. Prodaje rabljenih avtomobilov, če sem bolj natančen. Imate preveliko zalogo, posel ne steče in ste že skoraj obupali. Rešitev obstaja. Don ima ekipo, ki dela čudeže. Ravno to potrebuje Ben Selleck, trgovec z rabljenimi avtomobili, ki v Donovi ekipi vidi edino rešitev. Don Ready in njegova ekipa imajo štiri dni, da poskusijo rešiti propadajoči posel. Seveda, tu je tudi lastnikova hčerka, bejba, ki takoj pritegne pozornost hitrogovorečega motivatorja, Dona Readya. Ali lahko pričakujemo romanco? Niti ne. Punca je bolj zagreta za priložnostni seks, poslovilno dejanje, pred poroko z lokalnim frajerjem.

The Goods: Live Hard, Sell Hard, je lahkotna poletna komedija, katere gonilna sila, naj bi bil Jeremy Piven, alias Ari Gold (Entourage), če vam je ljubše. Ravno zaradi karakterja njegove vloge, sem si ta film ogledal. Žal Don Ready ne seže niti do kolen Ariju Goldu. Nekaj svetlih točk film le ima. Temnopolti DJ, ki dela po zanimivih načelih, zaročenec lastnikove hčerke, ki sanjari, da se bo njegov boy band prebil na veliko sceno in "cameo" Willa Ferrella (predvsem njegova dva angelčka, kot back up vokali), dvignejo ta filmček stopničko višje.

Ocena: 5/10

Whiteout (2009)

Slovenski naslov: Ledena smrt
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Triler, Krimi, Akcija, Misterij, Drama
Dolžina: 99 minut, Imdb
Režija: Dominic Sena
Scenarij: Jon Hoeber, Erich Hoeber
Igrajo: Kate Beckinsale, Gabriel Macht, Columbus Short, Tom Skerritt,
Alex O'Loughlin, Shawn Doyle


Če mislite, da kraji kot je Antarktika, ne potrebujejo policistov,
nimate prav. Policistka Carrie ( Kate Beckinsale), je zadolžena za
red in mir na južnem tečaju, oz. na ameriški raziskovalni postaji,
ki je tam locirana. Čez nekaj dni bo njene šestmesečne izmene
konec. Tri dni pred odhodom, nek pilot opazi truplo, nedaleč od
postaje. Carrie po pregledu trupla ugotovi, da gre za umor.
Ja tudi na -65°C, zločinci ne počivajo.

Umor je nekako povezan z izginotjem ruskega letala pred tremi
desetletji. Kot vse kaže, je skupina geologov, ki se ukvarja z
iskanjem meteoritov, našla letalo.
Naenkrat vse zanima letalo, oz. to, kar je bilo na krovu letala.
Umori se vrstijo, tudi Carrie za las uide skrivnostnem morilcu.
Po začetnem zapletu, ki obeta, režiser ne najde prave formule,
kako graditi zgodbo. Rešitev glede identitete skrivnostnega morilca
ni prav posrečena, zadnjih dvajset minut filma je močno razvlečeno.
Po evakuaciji postaje, ko na njej ostanejo samo štiri osebe, je že
pol ure pred koncem jasno, kdo je "bad guy".

Flashbacki iz preteklosti glavne junakinje so popolnoma nepotrebni.
Če pištolo že imaš v roki, lahko z njo tudi koga ustreliš, če je treba.
Akcijski prizori so slabo izpeljani, nesmiselni in brez pravega pomena.
Film le ni popolna polomija, nekaj prizorov čudovite pokrajine
in Kate v spodnjem perilu, so lahko zadosten razlog za ogled filma.


Ocena 4,0 /10

The Invention of Lying (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Komedija, Romantični
Dolžina: 99 minut, Imdb
Režija: Ricky Gervais in Matthew Robinson
Scenarij: Ricky Gervais
Igrajo: Ricky Gervais, Jennifer Garne, Jonah Hill, Rob Lowe


Ricky Gervais se je prebil na veliko sceno z vlogo v BBC-jevi
TV seriji "The office" (Pisarna). Serija je bila zelo uspešna,
tako zelo, da so Američani naredili še svojo različico.
Kot soustvarjalcu Pisarne, so se mu na široko odprla vrata
Hollywooda. Napotil se je čez lužo in odigral zanimivo vlogo v
solidnem Ghost Town in nekoliko manj solidnem, ampak
odmevnem nadaljevanju uspešnice, Noč v muzeju.
The Invention of Lying, je prvi celovečerec ki ga je podpisal
kot režiser in v njem odigral glavno vlogo.


Svet v katerem živi Mark Bellison, je podoben našemu, ampak,
z eno pomembno razliko. V njegovem svetu ni laži. Beseda laž
ne obstaja in nihče ne pozna njenega pomena.
Vse dokler jo Mark, zaradi nuje ne iznajde. Izum stoletja.
To, da nihče ne zna lagati in da naš glavni junak ima ta "dar"
je glavna smernica celega filma. Če k temu dodamo, da je Mark
zaljubljen v zanj nedostopno Anno (Jennifer Garner), zgodba
dobi romantično podobo.
Zgodba o tem kako bo zguba, (ki mimogrede, piše scenarije,
za veliki filmski studio), s pomočjo laži, napredovala po
družbeni lestvici in osvojila srce lepega dekleta, izgubi vso
zanimivost, že po 15 minutah.
Vrhunec filma je pravzaprav sam začetek, ko neumne izjave
ljudi, ki so programirani, da govorijo samo resnico, še imajo
učinek na gledalca. Potem vse gre samo še navzdol.
Avtor več ne najde pravega načina, kako iz dokaj zanimive
ideje, izvleči kaj več in dvigniti film nad sivo povprečje.

Zanimivost:

"Cameo" vlogi Edwarda Nortona in Philipa-Seymoura Hoffmana.
Norton kot prometni policaj in Hoffman kot točaj.


Ocena: 4,5/10

Whatever Works (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanr: Komedija, Romantični
Dolžina: 92 minut, Imdb
Režija: Woody Allen
Scenarij: Woody Allen
Igrajo:Larry David, Evan Rachel Wood, Patricia Clarkson, Carolyn McCormick, Conleth Hill

Woody Allen je veliki režiserski kaliber. To vsi vedo. Larrya Davida verjetno poznate. Če ga pa ne, naj ga na kratko predstavim. Je skupaj z J. Seinfeldom idejni oče, zdaj že kultne humoristične serije Seinfeld. Nato se je posvetil drugim projektom in med drugim ustvaril še eno odlično humoristično serijo, "Nikar tako živahno" (Curb Your Enthusiasm). Woddy za kamero in Larry pred njo je dobitna kombinacija. Nekateri pravijo da Larry ne zna igrati. Verjetno res, a nič zato. Končni izdelek je več kot gledljiv.

Boris (Larry David) je priletni samski profesor kvantne fizike. Njegov IQ je 200. Je neposreden, rad zmerja ljudi in jim pove v obraz, to kar meni o njih. V obraz pove resnico, čeprav je ta večinoma neprijetna. Nekoč je bil poročen. Zdaj je ločen moški, z enim neuspešnim poskusom samomora za sabo. Nek večer, ko se vrača domov, ga pred stanovanjem prestreže mlado dekle. Dekletu je ime Melodie, (Evan Rachel Wood).
Umazana, lačna, v upanju da bo dobila prenočišče in hrano, saj je pobegnila od doma. Boris se najprej upira, da bi jo povabil v stanovanje, a na koncu le pristane. In kako se bosta ujela "veleum" in ne preveč bistro teksaško dekle? Zelo dobro. Čez nekaj časa postaneta zakonca. Njej je všeč njegov intelekt, njemu pa, čeprav tega ne prizna, njeno mlado telo ...

Lahko bi rekli, da Larry David igra Woody Allena. Saj vemo, Woody ima rad mlada dekleta. Dogajanje dodatno popestri Melodiina mama, ko se nekega dne pojavi na njihovem pragu (igra jo odlična Patricia Clarkson). Zanimiva je njena preobrazba od zelo verne, kmečke gospe, do ženske, ki posteljo deli z dvema moškima. Kako se vse skupaj konča? Boris se bo ponovno poskušal ubiti ... Toliko lahko povem. Če si film boste ogledali, je pred vami zelo zabavnih 90 minut.


Ocena: 7,5/10

Chugyeogja (2008)

Slovenski naslov: Zasledovalec (The Chaser, int.title)
Država: J. Koreja
Leto: 2008
Žanr: Krimi, Triler, Drama
Dolžina: 125 minut, Imdb
Režija: Na Hong-jin
Scenarij: Won-Chan Hong, Shinho Lee
Igrajo: Yun-seok Kim, Jung-woo Ha, Yeong-hie Seo, In-gi Jung,
Hyo-ju Park


Jun-Ho je nekoč bil policijski detektiv. Odpuščen je bil zaradi korupcije. Trenutno vodi agencijo, ki ponuja dekleta na klic. Letake s številkami, dobite zataknjene za brisalci vašega avta. Tako se temu streže v Južnokorejskem glavnem mestu. Jun-Ho je v primanjkljaju, kar se tiče "delovne sile". Nekaj njegovih deklet je izginilo, kmalu zatem ko jih je nabavil, (beri kupil), še preden so se vložena sredstva "amortizirala".
Sumi, da so dekleta pobegnila, ali jih je ugrabil kak konkurenčni zvodnik. Mi-jin, čeprav bolna, mora v službo, saj je deklet premalo. Jun-Ho napoti Mi-jin na nek naslov, številka naročnika se mu zdi znana. Začne pregledovati knjige ... Vsa dekleta ki jih pogreša, je nazadnje poklicala ista stranka. Vroča sled je tukaj ...

Zasledovalec je režiserski debi Na Hong-jina. Film je posnet po resnični zgodbi, o južnokorejskem serijskem morilcu in kanibalu, Yoo Young-chulu, ki je med letoma 2003 in 2004 brutalno ubil enaindvajset ljudi, predvsem prostitutk. Prav ste prebrali, nekatere žrtve je tudi pojedel. Zasledovalec je brutalen, resničen in odlično uravnotežen film. Nazorno pokaže nesposobnost policije, luknje v pravnem sistemu, pa tudi človeške obraze ljudi, s socialno-moralnega roba. Zvodnik in nekoč pokvarjen policaj, le ima srce. Tudi prostitutka je lahko skrbna mati, otroci ki odraščajo v takem okolju so lahko zelo bistri. Film, ki po mojih merilih deluje odlično na vseh ravneh. Odlična igra, vrhunska režija, zgodba, ki te priklene na sedež in te ne pusti ravnodušnega. Po tem filmu nestrpno čakam, česa se bo zdaj lotil 35-letni, Na Hong-jin. Čakam in upam, da bo ostal v tako dobri formi. Američani so seveda, že odkupili pravice za remake.

Ocena: 9.0/10

The Hurt Locker (2008)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2008
Žanr: Drama, Vojni, Akcija
Dolžina: 131 minut, Imdb
Režija: Kathryn Bigelow
Scenarij: Mark Boal
Igrajo: Jeremy Renner, Anthony Mackie, Guy Pearce, Ralph Fiennes,
Brian Geraghty, Evangeline Lilly, Christian Camargo

Vojna drama, režiserke Kathryn Bigelow, ki za sabo ima nekaj odmevnih filmov, odlični Strange Days (1995) in nekoliko starejši Point Break (1990), je znova zdela v polno. The Hurt Locker, je najboljši film v njeni dosedanji karieri, ki se zlahka prebije v top 10 filmov, ki sem jih videl v letu 2009. Film posnet leta 2008, je neopaženo, na stranska vrata vstopil na veliko sceno in si počasi pridobival čedalje več dobrih kritik in pozitivnih odzivov stroke in občinstva. Kot vse kaže, si bo verjetno prislužil kar nekaj nominacij za Oskarje 2010, saj ga kritiki uvrščajo med velike favorite na 82. podelitvi najprestižnejših filmskih nagrad

Pripoved se osredotoča, na pripadnike protibombnega odreda ameriške vojske v Iraku. Njihov vsakdan, je odkrivanje in uničevanje min, bomb in vseh drugih oblik eksplozivnih sredstev. Po smrti svojega prvega tehnika, za vodjo ekipe postavijo rahlo psihotičnega Jamesa (Jeremy Renner), za katerega se zdi, da mu ni prav veliko mar, za lastno življenje. Njegova pomočnika sta, J.T. Sanborn (odlični Anthony Mackie) in vezist Eldridge. Skozi njihove oči spoznavamo, kaj za vraga se sploh dogaja, tam dol. Spoznamo, da do »osvoboditve« Iraka ne bo prišlo, cela država je sovražnik, celo 10-letni otrok je lahko bombaš. Jasno nam je da so Američani v no-win položaju. Položaju, ki ga poskušajo obvladovati, a jim to ne uspeva. V takem položaju je tudi protibombna enota, kajti vsaka bomba ki jo uničijo, je le kapljica v morju. Smrtonosni delček nakopičenega sovraštva, ki ga lokalno prebivalstvo čuti do osvoboditeljev.

Kot vsaka ameriška vojna, je tudi vojna v Iraku sprožila nastanek kopice filmov na temo zadnje ameriške vojne. Veliko slabih, nekaj dobrih, par odličnih in eno mojstrovino. Ja, The Hurt Locker je mojstrovina, filmski presežek, ki je veliko več, kot le prikaz dela in nalog ameriških vojakov v Iraku. Izjemno posnet, izjemno zmontiran in izjemno odigran. Vizualno doživetje, ki vas bo priklenilo na sedež in vas ne bo pustilo, do samega konca. Pa tudi ko bo konec ne. Film sem si ogledal, kakih 8 mesecev nazaj in še vedno nič od odličnega vtisa, ki ga je film naredil name, ni zbledelo. Še vedno si v spomin z lahkoto prikličem prizore iz filma in še vedno imajo izjemno moč. Pa tudi če pustim akcijske napete kadre ob strani. Nič manj intenziven ni prizor v supermarketu. Prizor ko James po povratku domov, gre v družinsko nakupovanje in obstane pred ogromnim regalom s kosmiči. In takrat ve, kaj je njegovo poslanstvo, kaj mora storiti. Tisti ki ste film videli, veste o čem govorim.


Ocena: 9,5/10

Zombieland (2009)

Slovenski naslov: Dobrodošli v deželi zombijev
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanr: Komedija, Akcija, Grozljivka
Dolžina: 88 minut, Imdb
Režija: Ruben Fleiscer
Scenarij: Rhett Reese in Paul Wernick
Igrajo: Jesse Eisenberg,Woody Harrelson, Emma Stone, Abigail Breslin, Bill Murray

Nikoli nisem bil navdušen nad filmi o zombijih. Zakaj? Zato, ker je velika večina le-teh, zelo slabih. Zombieland ne pade v to kategorijo. Slabih namreč. Ravno nasprotno. Verjetno vam je kdaj padlo v oči to,
kako se zombiji premikajo po polžje, a vseeno dobijo človeka? Tukaj zombiji lahko tečejo ... Nič več, roke naprej, hitrost-minimalna. No, tako kot pri drugih filmih o zombijih, tudi v tem izbruhne virus, ki ljudi spremeni v zombije. In, zabava se lahko začne. Skoraj vsi prebivalci ZDA so se spreobrnili v zombije. Peščica preživelih, neokuženih, se bori za preživetje na različne načine.

Columbus (Jesse Eisenberg), ima seznam pravil za preživetje, katerih se dosledno drži. Tallahassee (Woody Harrelson), ne beži pred težavami. Prav tako pred zombiji ne. Je nekakšen "samostojni podjetnik", njegova poglavita dejavnost, je pobijanje zombijev. Wichita (Emma Stone) in Little Rock (Abigail Breslin), sta sestri,
specializirani za najrazličnejše obilke prevar in nategov.

Tako pridemo do ekipe, ki se odpravi na popotovanjem po apokaliptični  Ameriki, z različnimi razlogi. Vrnitev v rojstno mesto, obisk luna parka ali pobijanje zombijev na sami poti. Produkt tega je zelo komičen in zabaven road-movie. Pa še odmerek vedno odličnega Bill Murraya, dobimo za posladek.

Ocena: 7,5/10

Bella (2006)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA, Mehika
Leto: 2006
Žanri: Drama, Romantični
Dolžina: 91 minut, Imdb
Režija: Alejandro Gomez Monteverde
Scenarij: Alejandro Gomez Monteverde in Patrick Million
Igrajo: Eduardo Verástegui, Tammy Blanchard, Manny Perez,
Ali Landry, Angélica Aragón, Jaime Tirelli,Ramon Rodriguez

Na začetku filma spoznamo Joseja, perspektivnega nogometaša pred podpisom profesionalne pogodbe z velikim nogometnim klubom.Vesel, urejen, poln velikih načrtov in želja.

Sledi časovni preskok. Jose je bradat, redkobeseden glavni kuhar v bratovi restavraciji. Brat Manny je ves živčen. Natakarica Nina, že tretjič zamuja v službo. Pri Manniju se ve ... Zamudiš trikrat in adijo! Ostaneš bez službe. Ko Manny odpusti Nino, Jose odvihra za njo v kuharski obleki. Poskuša jo potolažiti, odpelje jo na kosilo, in ji celo uredi razgovor za novo službo.

In zakaj je Nina zamujala? Noseča je. Jutranja slabost je lahko zoprna. Otroka si ne želi ... In ne, Jose ni oče otroka. Zakaj ji potem pomaga? Zakaj jo potem prepričuje, naj ne naredi splava?

Ta film ni pridiga o tem, ali je odločitev za splav pravilna in obratno. Zgodba govori predvsem o tem, kako si lahko dva človeka medsebojno pomagata, če sta le pripravljena, prisluhniti drug drugemu. Zanimivo življenjski, Bella je film, ki ni ne potrebuje posladkanega konca, da pri človeku spodbudi dobre občutke. Skratka, "feelgood movie".

Ocena: 6.5/10