sobota, 16. januar 2010

One Week (2008)


Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Kanada
Leto: 2008
Žanri: Drama
Dolžina: 94 minut, Imdb
Režija: Michael McGowan
Scenarij: Michael McGowan
Igrajo: Joshua Jackson, Liane Balaban, Campbell Scott (narator)

Ben Tyler (Joshua Jackson), je tipičen sanjač. Sanjač, ki to počne skoraj vedno in povsod. Bodisi med poukom (Ben je učitelj), na kolesu, na poti domov iz službe, doma na kavču, kjerkoli. Napisal je knjigo, katera ni bila nikoli objavljena, po nešteto poskusih pri založnikih, je kot pisatelj obupal in se zaposlil kot učitelj.

Potem ko izve, da je zbolel z rakom, ki je že v zadnji fazi in in so njegove možnosti za ozdravitev minimalne, se Ben odloči, da odide na pot. Pot, na kateri bo poskusil najti odgovore na vprašanja, ki mu jih nenadno spoznanje o bolezni poraja. Ali naj se odloči, da bo postal, kot sam pravi, pacient in se prijavi na zdravljenje, ali naj odpove že načrtovano poroko z zaročenko Samatho, ali je to, kar ima z njo, resnična ljubezen?

Na pot se odpravi z motorjem, nahrbtnikom in nejasno določenim načrtom poti. One week je film ceste, v katerem nam režiser pokaže naravne lepote Kanade. Ben se namreč odpravi na pot, na kateri obišče kanadske znamenitosti. Na tej poti spoznava ljudi, tudi na najbolj čudnih krajih. Nemški turisti na plaži, kmetica-avtomehanik, ki mu popravi motor, punca v gozdu, ki se "išče", prav tako kot on in s katero mu celo uspe preživeti strastno noč v gozdu.

Čeprav je Benova situacija težka, je atmosfera v samem filmu popolno nasprotje. Film ki govori o temnih trenutkih življenja, se zadeve loti bolj na "easy". Čeprav se naš junak sooča z resnimi zadevami, se njegovo dojemanje usode nikoli ne sprevrže v depresijo ali kaj podobnega.

Slišal se veliko dobrih stvari o tem filmu in zdaj ko sem ga videl, se sodba glasi nekako tako: Pričakoval sem več, a razočaran nisem. Film, ki močno igra na strune domoljubja pri Kanadčanih, pri ostalih verjetno ne doseže tako močen efekt. Moment naključja, ki ga režiser vključi v samo zgodbo mi je všeč, še najbolj pa povezovalec (narator), ki nas pelje skozi zgodbo in nam zaupa podrobnosti iz Benovega življenja, njegove misli in strahove. Človek pač ima "nalezljiv" glas in prav prijetno ga je poslušati.


Ocena: 6.5/10

Ni komentarjev:

Objavite komentar