Inglourious Basterds (2009)

Slovenski naslov: Neslavne barabe
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Drama, Triler, Vojni
Dolžina: 153 minut, Imdb
Režija: Quentin Tarantino
Scenarij: Quentin Tarantino
Igrajo: Brad Pitt, Christoph Waltz, Michael Fassbender, Eli Roth, Diane Kruger, Daniel Bruhl, Til Schweiger, Melanie Laurent, August Diehl, Julie Dreyfus,


Quentin Tarantino je veliki cinefil, filmski navdušenec, ki živi zato, da gleda filme, govori o filmih in seveda, da jih tudi sam ustvarja. Kaj napisati o človeku, ki za sabo že zdaj ima kar nekaj kultnih filmov, ki jih ne bom niti omenjal . Osebno sem eden tistih, ki vedno nestrpno pričakuje in spremlja, kaj bo naredil oz. česa se bo zdaj lotil "grande" QT. Tarantino ni človek ki snema filme, kot po tekočem traku. Včasih je na nov film treba čakati več kot dve leti. In leto 2009 je v veliki meri zaznamoval njegov zadnji izdelek »Inglourious Basterds.« Veliko je že zapisanega o filmu, a ker ta blog pišem predvsem zase in ker sem veliki navdušenec nad »QT« in njegovimi filmi, se nekako čutim dolžnega, da zapišem svoje občutke glede Neslavnih barab.

Uvodni prizor. Francija med 2. svetovno vojno. Nek Francoz vneto dela pred svojo hišo na francoskem podeželju. V ozadju se k hiši približujejo vozila nemške vojske. Iz vozila izstopijo vojaki in gestapovski oficir Hans Landa, znani lovec na Žide. Nato smo priča že prvem vrhuncu filma in enemu najboljših uvodov v film, ki jih premore filmska zgodovina. Besedno mučenje, psihološko zlorabljanje, zajebavanje z možgani nasprotnika, so besede s katerimi lahko opišemo pogovor ki poteka med francoskim kmetom in gestapovcem Lando. Landa pač ima določeno reputacijo, »ugled« bi temu rekli pri gestapu. In ravno ta detajl v kombinaciji z njegovo izjemno konceptirano zasliševalno taktiko vedno obrodi sadove. Kamera je magična, stopnjevanje napetosti nalezljivo in suvereno, oba glavna protagonista pred kamero pa izvrstna, a avstrijski igralec Christoph Waltz (Landa), ki je doslej nastopal večinoma na televiziji, je posebna zgodba. Oskar za strasko vlogo mu ne uide. V tem uvodu spoznamo »slabega fanta« Lando in mlado židovsko dekle, ki ji uspe uiti iz njegovih krempljev, Shosanno Dreyfus.

Nato je na vrsti spoznavanje s pisano druščino. Neslavne barabe, skupina sestavljeno iz ljudi, ki z lahkoto ubijajo, a to počnejo vsak na svoj način. Najraje pa imajo naciste, višji čin predstavlja večji užitek pri likvidaciji. Skupina, ki jo vodi ameriški častnik Aldo Raine (Brad Pitt) ima le eno nalogo. Potem ko se znajde globoko za sovražnikovim hrbtom je pobijanje nacistov njihova edina naloga. Barabe ne potrebujejo talcev, prav nič jim ni mar za izmenjavo ujetnikov in podobne reči. Načrtujejo veliki met. V nekem pariškem kinu je predvidena premiera nemškega vojno-propagandnega filma. Zbrale se bodo vse velike živine, tudi sam firer bo prisoten na premieri. To je priložnost, ki so jo iskali. Poskušali se bodo pretihotapiti v kino, pri tem jim bo pomagala Bridget von Hammersmark, popularna nemška igralka, ki na skrivaj dela za zaveznike. Tukaj pridemo do drugega vrhunca filma, obračuna v kleti neke gostilne, kjer se sestanejo Bridget von Hammersmark in »barabe« zamaskirane v nemške častnike. Spopad v kleti gostilne je dramaturško tako izjemno tempiran in prav tako izjemno zajet s kamero, da kakšen nepomemben komentar sogledalca ali kakšna malenkost ki se prileže ob ogledu filma, ne pride v poštev. Če ste zraven uživali v kokicah ali čipsu, če ste na mizi imeli kavo in kakšen posladek, vse skupaj boste pozabili. To je del filma, ki ga boste gledali s široko odprtimi očmi in usti. Niti malo ne pretiravam. Ko je obračun v gostilni mimo, film gre naprej in nam pusti malo dihati. Kljub temu da se je prvotni načrt izjalovil, »barabe« ne odnehajo. Plan je še vedno enak. Priti v kino in pobiti čim več nacistov. A nekaj podobnega ima v mislih še nekdo. Lastnica kina je Emmanuelle Mimieux, ki smo jo spoznali že na začetku filma. Njeno pravo ime je Shosanna Dreyfus in je edina preživela pokol židovske družine na začetku filma, ki ga je zakrivil Hans Landa. Sedaj je lastnica kina, v katerem se bo zgodila velika premiera in v katerem bomo videli veliko finale te Tarantinove mojstrovine. Če smo po obračunu v gostilni mislili, da kaj takega v nadaljevanju težko pričakujemo, nas mojster znova preseneti in zrežira izvrsten konec, v katerem vlogo morilskega orodja prevzamejo filmski trakovi.

Ocena: 9.0/10