Slovenski naslov: Izgubljeni Objem
Drugi naslovi: Lost Embrace
Država: Argentina, Francija, Italija, Španija
Leto: 2004
Žanri: Drama, Komedija
Dolžina: 99 minut, Imdb
Režija: Daniel Burman
Scenarij: Daniel Burman, Marcelo Birmajer
Igrajo: Daniel Hendler, Adriana Aizemberg, Diego Korol, Sergio Boris, Silvina Bosco, Melina Petriella
Izgubljeni objem je podpisal argentinski režiser Daniel Burman. Gre za njegov najuspešnejši film, ki je prejel nagrade na različnih festivalih, med ostalimi tudi srebrnega medveda v Berlinu in sicer nagrado žirije, ter srebrnega medveda za najboljšega igralca za Daniela Hendlerja, ki je upodobil Ariela.
Spoznavanje z liki v filmu opravi kar glavni igralec sam, saj ga spremljamo skozi trgovski center, pravzaprav ga spremlja tresoča kamera, ko nam ta pojasnjuje, kdo je kdo in kaj počne v trgovskem centru. Zgodba se pretežno fokusira na židovske priseljence iz Poljske, ki že vrsto let živijo v argentinskem glavnem mestu. Ariel skupaj z mamo vodi majhno prodajalno spodnjega perila in je v tajni ljubezenski zvezi z lastnico nekakšnega »internet caffea«, ki se nahaja v istem trgovskem središču. Kot potomec poljsko-židovske družine se odloči, da bo odšel v Evropo in raziskal svoje korenine. Ariela je zaznamoval dogodek iz mladosti, ko je družino zapustil njegov oče in se odšel bojevati v Izrael. To dejstvo ne moti njegovo mater in brata, sam pa čuti, da je moral obstajati razlog zato, da je zapustil družino in da ga že 20 let ni nazaj. Ko se oče nenapovedano vrne v Buenos Aires, Ariel srečanje z njim zavrača, dokler mu mama ne pove, zakaj je oče pravzaprav odšel.
Pred ogledom se mi je zdelo, da film veliko obeta, a me je žal po ogledu pustil hladnega. Tresoča kamera in dokumentarističen pristop ne dosežejo po mojem mnenju pravega efekta. Razen Arielovega iskanja resnice o očetu, pravega dogajanja ni. Daniel Hendler je sicer v vlogi Ariela zelo prepričljiv in mi je njegova igra všeč, tudi stranski liki so dobro izpiljeni. A za kaj več bi film potreboval nekaj več vsebine, tako pa ostane omejen na komične vložke in odkritje razlogov zaradi katerih je oče zapustil družino. Preveč povprečnih prejemov in povprečnih zgodbic je uporabljeno, da bi rezultat lahko bil kaj več, kot povprečen.
Ocena: 5.5/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar