Kunsten å tenke negativt (2006)

Slovenski naslov: Umetnost negativnega mišljenja
Drugi naslovi: The Art of Negative Thinking
Država: Norveška
Leto: 2006
Žanri: Drama, Komedija
Dolžina: 80 minut,  Imdb 
Režija: Bard Breien
Scenarij: Bard Breien
Igrajo: Fridtjov Saheim, Kjersti Holmen, Kari Simonsen, Marian Saastad Ottesen, Henrik Mestad, Kirsti Eline Torhaug, Per Schaaning

Črna komedija »Umetnost negativnega mišljenja« je režiserski prvenec norveškega režiserja Bård Breien, nastal pod okriljem norveške produkcijske hiše, ki je odgovorna za najbolj odmevne norveške filme iz bližnje preteklosti. Posnet z minimalnim proračunom in skoraj v celoti na eni lokaciji, je del projekta, s katerim želijo norveški producenti spodbujati režiserje-debitante, ter na ta način spodbujati razvoj norveškega filma.

Geirr je ljubitelju glasbe in filmov na DVD-jih. Večino časa preživi v svoji sobi ob gledanju filmov in poslušanju glasbe. Najraje ima Lovca na jelene in Apokalipsa zdaj, na njegovem gramofonu je skoraj vedno Johnny Cash. Prometna nesreča ga je priklenila na invalidski voziček in ne mine dan, da ne pomisli, da je samomor edina rešitev. Odtujil se je tudi od soproge Ingvild, s katero več ne deli zakonsko posteljo. Kljub temu ga žena še vedno ljubi in mu želi pomagati, zato na pomoč pokliče terapevtsko skupino ki jo vodi ambiciozna terapevtka Tori, ki je prepričana do bo skupna terapija zelo hitro začele delovati. Greirru želi vsiliti pozitivno mišljenje, a je ta pristaš umetnosti negativnega mišljenja. Tori je pripeljala skupino invalidnih oseb,  ki ravnajo po njenih navodilih in na prvi pogled se zdi, da terapija in pravila ki jih vsiljuje Tori imajo blagodejen vpliv na člane skupine. Geirr se ji odločno postavi po robu, ter tako spodbudi tudi ostale člane skupine, naj se obnašajo po njegovih nazorih. A Tori se ne preda zlahka, zato Geirr uporabi fizično silo (mentorico vžge na gobec), nakar Tori ponižana prizna poraz in zapusti skupino.

Film se loti obravnavanja zelo občutljive teme ki govori o tegobah invalidnih oseb in njihovih bližnjih, je nekorekten, kaotičen, neusmiljen črnohumorni pogled v svet hendikepa in vsega kar paše zraven.  Kritika raznih skupin za samopomoč in dvomljivih razlogov za njihov obstoj, kritika zatiskanja oči pred realnostjo in nezmožnosti soočanja z dejstvi, ter prikaza stvari, takšnih kot so. Film odrešitev vidi v sprejemu krute realnosti in norčevanju iz pozitivizma. Negativitet ki se ga počasi naleze cela skupina in družinski člani, ne glede na vse daje boljše rezultate kot terapevtski prejemi, ki jih vsiljuje Tori. Kljub depresiji ki jo promovira Geirr, se na koncu izkaže, da vsi vpleteni vendarle ljubijo življenje, pa če prav je to tako neprizanesljivo do njih. Zanimiva izbira likov in dobra igra, ter nekonvencionalno obravnavanje teme invalidnosti sicer pritegne gledalčevo pozornost, a kakšnega posebnega vtisa film name ni naredil. Ne bom trdil, da gre za slab film, saj so avtorjevo sporočilo, igralske kreacije in glasba močnejše plati filma, a mu vseeno nekaj manjka, da bi ga lahko označil za odličnega. Umetnost negativnega mišljenja je gledljiv film, a tudi če ga ne boste videli, ne zamujate veliko.

Ocena: 6.0/10