The Way Way Back (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 103' ,  Imdb
Režija: Nat Faxon, Jim Rash
Scenarij: Nat Faxon, Jim Rash 
Igrajo: Liam James, Sam Rockwell, Steve Carell, Toni Collette, Allison Janney, AnnaSophia Robb, Maya Rudolph, Amanda Peet, Rob Corddry

Duncan (Liam James) je sramežljivi 14-letnik, ki se z mamo Pam (Toni Collette) in njenim partnerjem Trentom (Steve Carell) pelje proti majhnem obmorskem mestecu, v katerem je njegov bodoči očim zgradil lepo počitniško hišo. Zraven je tudi Trentova najstniška hčerka Steph, saj so skupne počitnice nekakšen finalni test, s katerim Pam in Trent preizkušata pravilnost njune odločitve o skupni prihodnosti. A že med vožnjo proti počitniški destinaciji lahko zaslutimo, da združitev družin ne bo tako enostavna, saj Trent napove izvajanje ukrepov, ki bodo Duncana preobrazili v pravega dedca in mladinca za zgled. Drobne zlobnosti, s katerimi Trent poskuša dresirati bodočega pastorka, se nadaljujejo tudi po prihodu na obalo, zato Duncan izkoristi vsako priložnost, da se odmakne stran od bodočega očima in njegovih vzgojnih prejemov. Nekaj milj stran od hiše odkrije vodni park, ki ga upravlja čudaški Owen (Sam Rockwell). Ta začuti fantovo stisko in mu poleg prijateljstva ponudi službo vzdrževalca bazenskega kompleksa. Owen in ostali zaposleni najstnika toplo sprejmejo medse in vodni park hitro postane Duncanov drugi dom. Počitnice, ki so sprva spominjale na pravo malo katastrofo se kljub težavam s Trentom počasi transformirajo v najljubše poletje njegovega mladega življenja. Pika na i je naklonjenost punce iz sosednje hiše, ki se tako kot Duncan ne počuti najbolje v družbi ostalih najstnikov iz soseščine.

Potem ko sta Nat Faxon in Jim Rash v sodelovanju z Alexandrom Paynom prejela oskarja za scenaristično delo pri nedavnem hitu Potomci (The Descendants, 2011),  je bila dosežena ugodna klima za prvi skupni avtorski projekt. Faxon in Rash se izkažeta za prava multipraktika, saj sta pri njunem prvencu podpisala režijo, scenarij, odigrala dve manjši vlogi, ter nase prevzela dobršen del producentskih nalog. Rezultat teh naporov je simpatična zgodba o odraščanju, s katero Faxon in Rash pokažeta, da je coming-of-age motiv hvaležno filmsko gradivo, ki se ga, pogosti rabi navkljub, težko naveličamo. The Way Way Back ne prinaša praktično nobene vsebinske svežine, vendar se zgodba kljub temu razvije v sila kratkočasno in zabavno izkušnjo. Tandem Faxon-Rash resda uporablja ustaljene obrazce, a je vsebina le-teh zapolnjena z razigrano, dobro uglašeno in domiselno spleteno vsebino. Nekateri trdijo, da kvaliteto filma lahko enačimo s kvaliteto glavnega negativca in ta čast je v našem primeru doletela Steva Carella, ki se je zelo dobro nosil z zanj netipično vlogo. Mislim, da se Carellov lik pojavi v optimalnem številu prizorov, pomaga pa tudi dejstvo, da sta avtorja investirala v nekaj prizorov, s katerimi njegov lik dobi nekaj globine in se tako izogne nezaželeni enodimenzionalnosti, ki tako pogosto spremlja podobne like.  Dušo zgodbe najdemo v interakciji med vedno zanesljivim Samom Rockwellom, ki mu zelo ležijo takšne happy-go-lucky vloge in mladim Liamom Jamesom, ki odlično zapolni čevlje sramežljivega, negotovega, vase zaprtega najstnika, ki v šefu lokalnega vodnega parka najde očetovsko figuro, vzornika in zaščitnika. Generalno gledano je igralska zasedba eden močnejših adutov filma. Drugače niti ne mre biti, če stranske vloge zapolniš s Toni Collette,  Mayo Rudolph, Amando Peet in zelo zabavno Allison Janney. Glavno pripombo naslavljam na slabo dodelano sklepno dejanje, ki sicer ima svojo funkcijo, a me nekako ne prepriča in deluje preveč prisiljeno. Seštevek vseh plusov in minusov je zelo solidna in toplosrčna komična drama, ki lahko zadovolji širok spekter potencialnih gledalcev. (+3)

Ocena: