Gravity (2013)

Slovenski naslov: Gravitacija
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Drama, Triler, ZF
Dolžina: 91',  Imdb
Režija: Alfonso Cuarón
Scenarij: Alfonso Cuarón, Jonás Cuarón
Igrajo: Sandra Bullock, George Clooney

Po Otrocih človeštva (Children of Men, 2006) so se vsi pomembnejši studii prizadevali skleniti sodelovanje z mehiškim režiserjem Alfonsom Cuarónom in ga prepričati, naj svoj naslednji projekt posname pod njihovim okriljem. Ponujali so denar in kreativno svobodo, ker so bili prepričani, da z mehiškim filmarjem enostavno ne morejo storiti napačne poteze. Bili so prepričani, da Cuarón človek, ki lahko najmanj podvoji vložena sredstva. In prav so imeli, saj je film potreboval le dva tedna za dosego tega (minimalnega) cilja. Vsi, ki bolj zavzeto spremljajo dogajanja v svetu filma so že po premieri v Benetkah vedeli, da bo Gravitacija eden izmed ključnih igralcev v zadnjem trimesečju tekočega leta; film, ki si bo verjetno odrezal največji kos finančne pogače. Zato je mogoče zanimivo pokukati v preteklost in se vrniti v čas po Otrocih človeštva, ko je Gravitacija bila le ideja v Cuarónovi glavi. Ameriški Universal je bil najhitrejši in razvoj projekta je stekel pod njihovim okriljem. Cuarón je vedel, da je to njegovih pet minut, vedel je, da si lahko privošči luksuz in posname produkcijsko dovršen film. Od odgovornih pri  Universalu je zahteval 100 milijonov in jih načelno tudi dobil. Toda financerji so imeli pomisleke in prejeli za ročno zavoro ko so spoznali, da režiser želi porabiti denar na snemanje filma, v katerem nastopata zgolj dva igralca, ki večji del filma preživita v astronavtskih oblekah in skafandrih. Film, ki se ves čas odvija v breztežnostnem stanju, kakih 600 kilometrov nad površjem Zemlje. Cuarón se je najverjetneje začel soočati s pritiski, ki so za cilj imeli zmanjšanje tveganja (beri: prilagajanje ustaljenim konvencijam, ki prinašajo denar) in projekt je za nekaj časa obtičal v slepi ulici. Tu je svojo priložnost videl Warner Bros, ki je očitno bil pripravljen več tvegati. Od Universala so pred tremi leti odkupljene pravice in maja 2011 so bili posneti prvi kadri. 

Sandra Bullock je dr. Ryan Stone, ki jo na njeni prvi misiji v vesolju čaka vesoljski sprehod, ki za cilj ima rutinsko popravilo teleskopa Hubble. Stonova se v družbi izkušenega poveljnika Matta Kowalskega (George Clooney) in še enega astronavta loti vzdrževalnih del na teleskopu. In med tem ko ona preverja module in poskuša odkriti napako, se Kowalski sproščeno sprehaja okoli teleskopa in uživa v vsaki sekundi svojega zadnjega izleta v vesolje. Zanj je to namreč zadnja misija, po kateri več ne bo potoval v vesolje, zato želi izkoristiti vsako sekundo in uživati v spektakularnem razgledu. Houston javlja, da so Rusi nerodno razstrelili odsluženi satelit, vendar prvi izračuni kažejo, da razbitine, ki so se razletele na vse strani, ne predstavljajo nobene nevarnosti.  Zadeva že nekaj minut kasneje deluje veliko bolj zaskrbljujoče; vesoljske smeti se z veliko hitrostjo približujejo astronavtom in kontrola v Houstonu ukaže takojšen umik v vesoljsko plovilo Explorer. Toda ukaz pride prepozno in trije astronavti se znajdejo sredi smrtonosnega polja hitro premikajočih se razbitin, ki uničujejo vse pred sabo. Robotsko roko, na kateri je bila pritrjena Stonova odtrga in jo skupaj s panično astronavtko začne vleči stran od plovila. Kowalski je na srečo dovolj zbran in jo reši še preden jo odnese v neskončno prostranost vesolja. Nevarnost je mimo, toda Explorer je uničen, vsi ostali člani misije so mrtvi. Stonova in Kowalski sta edina preživela, ki  povezana z vrvjo lebdita v vesolju. Komunikacije so prekinjene, zaloga kisika omejena, do prihoda naslednje pošiljke vesoljskih smeti pa ju loči okoli 90 minut.  

Alfonso Cuarón is the Man. Človek, ki je prepričal Hollywood, naj mu izroči 100 milijončkov za avtorski film. Priznam, Hollywooda ne maram preveč. Predvsem zato, ker prepogosto zapravlja gore denarja na glasne in neumne filme. Filme, ki potem dobivajo še glasnejša in še neumnejša nadaljevanja. Problem seveda ni v gori zapravljenega denarja, problem je v tem, kdo je zapravil ta denar in na kaj ga je zapravil. Cuarón je že od začetka vedel kaj hoče. Potreboval je vizualno perfekcijo in poznal je človeka, ki lahko izpolni njegove želje. Emmanuel Lubezki je stari znanec, s katerim sta skupaj posnela Jaz pa tebi mamo in Otroke človeštva. Mož, brez katerega Terrence Malick v zadnjem desetletju ni posnel nobenega filma. Lubezki je torej cenjeno ime in po Gravitaciji bo njegov ugled zagotovo še nekoliko zrasel, saj mu je pod Cuarónovo taktirko uspelo posneti pravo vizualno poslastico, ob kateri gledalec doživi (za večino sodobne produkcije nedosegljiv) občutek prevzetosti. Gravitacija nam ponuja  trenutke, v katerih se povsem izklopimo, se ne zavedamo okolice povsem potopljeni v vizualno simfonijo na velikem platnu. In to je samo del zelo kompaktne celote, v kateri je zapakirana napeta in dinamična zgodba o boju za preživetje. Odlično grajen in tempiran suspenz nas potegne na sam rob sedeža in nam le redkokdaj dovoli trenutek ali dva za predah. Večino filma preživimo v trepetanju za usodo junakov in moram priznati, da nisem videl veliko filmov, ki tako intenzivno mobilizirajo gledalčeva čustva. Gravitacija je v mnogih pogledih perfekten film, resnična obrtna mojstrovina, vendar se nekaj dni po ogledu ne morem znebiti občutka, da sem videl stvaritev, ki mi je sicer ponudila veliko kratkoročnih užitkov, a zato občutno manj tistih dolgoročnih spominov, ki jih bom v prihodnosti priklical iz spomina. Mislim, da je za takšen občutek najbolj kriva odsotnost konkretnejšega poglabljanja v like, oziroma površinskost, ki nam preprečuje, da bi like zares spoznali. Cuarón  je dal prednost suspenzu in ritmu, ter se zavestno odpovedal iskanju karakternih nians in globlji sporočilnosti. In ko se spomnim mojega navdušenja na izhodu iz kino dvorane, potem moram priznati, da se Mehičan v svojih ocenah in kompromisih zagotovo ni uštel.    

Ocena: