Slovenski naslov: Mraz v julija
Država: ZDA, Francija
Leto: 2014
Žanri: Krimi, Triler
Dolžina: 109' , Imdb
Režija: Jim Mickle
Scenarij: Jim Mickle, Nick Damici, Joe R. Lansdale (knjiga)
Igrajo: Michael C. Hall, Sam Shepard, Don Johnson, Wyatt Russell, Nick Damici
Filmski navdušenci v januarju, ki je tradicionalno rezerviran za Sundance, vneto sestavljamo sezname zanimivih prihajajočih filmov. Najpomembnejši ameriški festival neodvisnega filma vsako leto ponudi veliko zanimivih novosti, ki v nadaljevanju sezone razveseljujejo občinstvo na vseh zemljepisnih širinah in dolžinah. Iz Sundance bazena prihaja tudi Mraz v juliju, četrti celovečerec talentiranega Jima Mickla, 35-letnega Američana, ki je nase opozoril z zf grozljivko Stake Land (2010) in lanskoletnim ameriškim rimejkom mehiške grozljivke We Are What We Are.
Glavni akter zgodbe postavljene v malo teksaško mestece je trideset in nekaj letni Richard Dane (Michael C. Hall), srečno poročen moški in oče, ki družino preživlja z izdelavo in prodajo vseh vrst okvirjev. Njegovo življenje se postavi na glavo, ko soprogo sredi noči zbudijo nenavadni zvoki, ki prihajajo z drugega dela hiše. Richard iz omare pograbi pištolo, jo napolni z naboji in se ves paničen in prestrašen napoti proti sprednjem delu hiše. Ve, da svetloba baterijske svetilke v dnevnem prostoru ne pomeni nič dobrega in nekaj trenutkov kasneje pred sabo zagleda zamaskirano figuro. Tudi vlomilec je malce zmeden ko zagleda Richarda, ki s pištolo meri vanj. Napetost je na višku in nepričakovan zvok je za nervoznega Richarda dovolj močan stimulans, da pritisne na petelina. Uro kasneje je Richardova dnevna soba polna policistov, ki si ogledujejo prizorišče in neznančevo truplo. Detektiv, ki vodi preiskavo Richarda pomiri z razlago, da sodišča v takšnih primerih streljanje praviloma obravnavajo kot samoobrambo. In ker je žrtev stari znanec policije z dolgo kartoteko, je bolj ko ne jasno, da neljubi dogodek za Richarda ne bo imel nobenih pravno-kazenskih poledic. Richarda kljub temu preganjajo občutki krivde, ki jih že nekaj dni kasneje zamenjajo občutki ogroženosti in strahu, ko ga detektiv obvesti, da so iz zapora izpustili Bena Russella, žrtvinega očeta in njegovega edinega svojca.
Mraz v juliju je eden tistih filmov, pri katerem potrebujemo le nekaj minut, da pademo v dogajanje. Atmosfera, ki te hitro prevzame, ravno prav nervozen glavni igralec v logični, dobro zamišljeni in realizirani sekvenci vdora vsiljivca v hišo, ki se konča z smrtjo nepridiprava. Scena, v kateri šokirani Michael C. Hall opazuje kri, ki je poškropila steno, zofo in uokvirjeno sliko nad njo, je zaradi njegovega angažmaja v priljubljeni tv seriji Dexter, ki mu je prinesla zvezdniški status, toliko bolj zabavna. Po priključitvi karizmatičnega Sama Sheparda, ki igra žrtvinega maščevalnega očeta zgodba pridobi na dinamiki in napetosti, počasi pa nam tudi postaja jasno, da se za smrtjo vlomilca skriva veliko večja in kompleksnejša zgodba. Po uvodnem delu, ki je funkcioniral kot zelo prepričljiva, dobro zastavljena psihološka drama, pripoved počasi dobiva obrise psihološkega trilerja z elementi srhljivke, ki je za Jima Mickla in njegovega stalnega sodelavca Nicka Damicija (ko-scenarista in igralca, ki je nastopil v vseh Micklovih filmih) pravzaprav domači teren. Ti srhljivi elementi so, poleg zelo dobrih igralskih nastopov centralnega moškega tria (Shepard-Hall-Johnson), najbolj učinkovita komponenta filma. Detajli, na katerih ustvarjalci gradijo jedro zapleta so po moji oceni nekoliko manj prepričljivi, posebej v delu ki se nanaša na pretirano fanatično, z-glavo-skozi-zid maščevalnost vlomilčevega očeta. Podobne občutke sem imel tudi v nadaljevanju, kjer me je malce zmotilo pomanjkanje prave motivacije celotnega tria, ki se odpravi na maščevalni pohod. Recimo, da je raven osebne vpletenosti v zločine, ki jih ti želijo ustaviti in maščevati, v nesorazmerju z njihovim apetitom za maščevanje/ukrepanje. Vseeno velja poudariti, da te stvari vendarle niso pretirano moteče in marsikdo jih po vsej verjetnosti ne bo niti opazil. Mraz v juliju je atmosferičen film z zanimivimi liki, s katerimi se gledalec brez težav poveže in v posameznih primerih tudi identificira. Nekateri zapleti mogoče niso najbolj logični, vendar Mickle in družba znajo te pomanjkljivosti kompenzirati na drugih področjih. Film je posnet po istoimenski knjižni predlogi iz leta 1989, ki jo podpisuje vsestranski ameriški avtor Joe Richard Lansdale (po njegovi krati zgodbi je Don Coscarelli posnel kultni Bubba Ho-Tep). (+3)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar