Fargo (2014– )

Slovenski naslov: Fargo
Država: ZDA
Leto: 2014
Žanri: Krimi, Drama
Dolžina: 53'x10 ,  Imdb
Avtor / Scenarij: Noah Hawley
Igrajo: Billy Bob Thornton, Martin Freeman, Allison Tolman, Colin Hanks, Bob Odenkirk, Keith Carradine, Russell Harvard, Adam Goldberg

"This is a true story.

The events depicted took place in Minnesota in 2006.

At the request of the survivors, the names have been changed.

Out of respect for the dead, the rest has been told exactly as it occurred."

Vpliv najsijajnejših primerkov sedme umetnosti  je po navadi zelo dolgovečen, iz perspektive življenjske dobe povprečnega Zemljana celo doživljenjski.  Ustvarjalci se v svojih delih pogosto poklonijo svojim vzornikom z detajlom, prizorom, ali kakšno drugo zapomljivo malenkostjo. Fargo bratov Coen je nedvomno klasik, ki je v večjem ali manjšem obsegu navdihnil številne avtorje. Osemnajst  let kasneje smo denimo dobili ameriško neodvisno produkcijo Kumiko, the Treasure Hunter (R: David Zellner), v katerem naslovna junakinja obsesivno gleda film posnet na VHS kaseti, ker želi narisati mapo in natančno določiti kraj, na katerem so junaki fiktivnega filma zakopali aktovko z denarjem. Po dolgotrajnih pripravah se odpravi v snegom in mrazom okovano Minnesoto in začne iskati kovček z denarjem. To najbrž ne bi storila, če bi videla tv serijo Fargo, ki nam med drugim razkrije, kaj se je zgodilo z omenjenim  kovčkom. To je ena izmed povezav, ki jih v svoj hommagu umetnini bratov Coen uvrsti ameriški scenarist Noah Hawley, idejni tvorec televizijske verzije Farga. Potrebno je poudariti, da serija razen nekaj manjših detajlov ni vsebinsko povezana s filmom. V seriji nastopajo drugi protagonisti, kraj dogajanja ostaja enak (ista zvezna država), ustvarjalcem pa je uspelo v tv format učinkovito prenesti stil in vzdušje izvirnika.

Epicenter dogajanja je mirno mestece Bemidji, v snegom in ledom okovani Minnesoti. Bemidjiska policija bi verjetno še naprej reševala primere izginulih hišnih ljubljenčkov, če se v lokalni bolnišnici ne bi povsem naključno srečala zavarovalni zastopnik Lester Nygaard (Martin Freeman) in profesionalni plačani morilec Lorne Malvo (Billy Bob Thornton). Lester je sramežljiv, malce neroden in ničkaj samozavesten človek, ki je vajen vsakovrstnega poniževanja in zaničevanja. Lorne Malvo (če je to sploh njegovo ime) je vse kar Lester ni: samozavesten, zbran, hladnokrven in nevaren človek z zelo specifičnim smislom za humor, ki izkoristi vsako priložnost, da se malce poigra z ljudmi, ki se najdejo na njegovi poti. Kombinacija Lornove nagajivosti in Lesterjeve neodločnosti zavrtita kolesje usode in bemidjiska policijska postaja naenkrat ima štiri trupla in nobene uporabne sledi. Truplo zmrznjenega neznanca najdeno na bližnjih poljih, truplo podjetnika, ki ga je nekdo pokončal med seksom s prostitutko, ter dve trupli v hiši Lesterja Nygaarda. Eno pripada njegovi ženi, drugo šefu lokalne policije. Preiskave se loti neizkušena šerifova namestnica Molly Solverson (Allison Tolman), ki kmalu pokaže izjemno pronicljivost pri vodenju preiskave. Toda novi šef policije Bill Oswalt (Bob Odenkirk, bolj znan kot Better-Call-Saul  iz megauspešnice Kriva pota) nima veliko posluha za njene detektivske sposobnosti.

Slab mesec po izteku HBO-jeve paradne serije True Detective, ki je postala nekakšen globalni fenomen in ena izmed najbolj gledanih tv-produkcij v novejši zgodovini, so na ameriškem kabelski postaji FX predvajali prvo epizodo Farga. Pred premiero ni bilo veliko junakov, ki so v seriji videli pretiran potencial. Večina je pravzaprav pričakovala polomijo, prepričana, da se z dvema oskarjema nagrajene krimi drame ne da kvalitetno prenesti v tv format. A zgodilo se je ravno nasprotno. Od mojega zadnjega ogleda Farga je minilo že nekaj let in nekateri detajli so povsem izpuhteli iz spomina, a ostala je atmosfera, zasnežena pokrajina in mraz, noseča Frances McDormand, noga Steva Buscemija v sekljalniku za drevesa, itn. Že uvodna epizoda serije je iz spomina priklicala tipično »fargovsko« vzdušje. Novi liki, ukrojeni po značilno coenovskih standardih, združujejo simpatičen poklon likom iz filma, vendar istočasno ostajajo dovolj samosvoji, da jih ne doživljamo kot klasične replike. Fargo je najbolje odkrivati sproti, iz epizode v epizodo, s čim manj predhodnega predznanja. Čeprav bi bilo fino v ta rivju vključiti kakšno izmed številnih zabavnih domislic hudičevo dobrega B. B. Thorntona in ostalih sodelujočih, tega ne bom storil. Najlepše je, če aromo teh bonbončkov odkrijete sami, na prvo žogo. 

Skratka, dialoško impresivna celota, ki kaže izjemno ostrino ne samo v komičnih, ampak tudi v smrtno resnih situacijah. Fargo med drugim ponuja celo galerijo zanimivo odbitih in nevsakdanjih likov, zato sem med ogledom nekajkrat pomislil, da bi nekateri izmed njih zlahka zaživeli v samostojni seriji ali filmu. Prva kandidata sta nedvomno Mr. Numbers in Mr. Wrench, sindikalna predstavnika, zadolžena za reševanje težav na terenu. Prispevek celotnega igralskega ansambla je na visokem nivoju, nobenih pripomb nimam niti na obrtno plat izdelka, ki ga je režiralo pet različnih režiserjev (vsak po dve epizodi). In zakaj po vseh teh hvalospevih tu spodaj ne stoji pet zvezdic? Zato ker seriji kljub številnim kvalitetam manjka kanček originalnosti. Ne toliko v sferi samega razvoja zgodbe, koliko v sami karakterizaciji posameznih likov. Če odmislim hommage pod(r)obnosti, mi še vedno ostane Lester Nygaard, čigar karakterna transformacija preveč spominja na preobrazbo glavnega (anti)junaka videno v Krivih poteh, v karakternih črticah Lorna Malva pa najbrž ni pretežko prepoznati obrise poklicnega kolega Antona Chigurha (Ni prostora za starce). Želim poudariti, da ti detajli niso preveč moteči, a jih kljub temu ne morem spregledati. Kakorkoli, Fargo je največja letošnja osvežitev v televizijski ponudbi, ki ji velja ponuditi priložnost. Stavim, da ne boste razočarani.

Ocena: