sreda, 29. april 2020

Bellbird (2019)

Marshall Napier & Kahukura Retimana in Bellbird (2019), Foto: NZIFF

Slo naslov:
Država: Nova Zelandija
Jezik: angleščina
Leto: 2019
Dolžina: 96',  Imdb
Žanri: drama
Režija: Hamish Bennett
Scenarij: Hamish Bennett 
Igrajo: Marshall Napier, Annie Whittle, Cohen Holloway, Rachel House, Stephen Tamarapa, Kahukura Retimana 


Glede na število objavljenih kritik in ocen na največjem filmskem portalu je novozelandski Bellbird filmček, ki bo dokaj neopaženo šel mimo. Kar je škoda, saj celovečerni prvenec Hamisha Bennetta film, ki nadpovprečno dobro slika prizore iz življenj običajnih ljudi. Zgodba je postavljena v režiserjev domači kraj, ruralno območje na severu Nove Zelandije, kjer svoje dni na njuni prostrani farmi preživljata Ross in Beth. A ko Beth nenadoma umre, se Ross znajde pred velikim izzivom. Tudi sam v letih, ko je človek prestar za nove začetke in premlad, da bi se predal, redkobesedni, vase zaprt moški, ne najde pravega načina za komunikacijo z okolico. Nič nenavadna, saj pokojna žena ni bila zgolj njegova ljubezen in življenjska sopotnica, ampak tudi svojevrsten most med njim in ostalimi svetom. Podobno zadržan in redkobeseden je tudi sin edinec Bruce, od katerega oče pričakuje, da počasi stopi naprej in prevzame vodenje farme. Toda Bruce, ki mu od nekdaj ni dišalo delo na farmi, je zadovoljen s svojo službo na lokalnem odlagališču kosovnih odpadkov. Čeprav živita eden ob drugemu je farma dovolj velika, da se drug drugemu uspešno izogibata in vedno znova prelagata pogovor o prihodnosti. 

Na srečo se njuna življenja prepletata z življenji drugih ljudi. Kozmične sile tako v njuno zaprto, s pomanjkanjem komunikacije obremenjeno vesolje prinesejo Marlyja, lokalnega fanta, ki s pristno otroško radovednostjo opazuje delo na farmi in je pri teh opravkih pripravljen pomagati. Potem je tu še Connie (igra jo Rachel House, stalnica v filmih Taike Waititija), šefinja omenjenega odlagališča, ki se odlično razume z Bruceom, ter simpatični veterinar Clem, ki ga pot vsake toliko časa zanese na Rossovo kmetijo. Tako je zaokrožena všečno pristna galerija likov, preko katere nam Bennett posreduje toplosrčno zgodbo o izgubi. Film kljub obravnavani temi ni turoben, saj režiser v proces žalovanja dveh osrednjih protagonistov naravno vpleta okusno odmerjeno dozo humorja. Bellbird počutje junakov išče v dejanjih in neizrečenih besedah, ter obenem prepričljivo zbliža svoje na videz nekompatibilne protagoniste. Lep film.  

Ocena


Ni komentarjev:

Objavite komentar