Never Rarely Sometimes Always (2020)

Sidney Flanigan in Never Rarely Sometimes Always (2020), Foto: Imdb

Slovenski naslov: -

Država: ZDA, VB

Jezik: angleščina

Leto: 2020

Žanri: drama

Dolžina: 101',  Imdb

Režija: Eliza Hittman

Scenarij: Eliza Hittman

Igrajo: Sidney Flanigan, Talia Ryder, Theodore Pellerin, Sharon Van Etten, Ryan Eggold

Režiserka in scenaristka Eliza Hittman (It Felt Like Love, Beach Rats) preko pogovora glavne junakinje in socialne delavke, zgolj z omejitvijo na štiri preproste odgovore (nikoli, redko, včasih in vedno), umirjenim glasom spraševalke in kamero, fokusirano na obraz odlične debitantke Sidney Flanigan, kreira čustveni vrhunec njenega tretjega celovečerca. Motiv nezaželene najstniške nosečnosti in osporavane pravice do splava sicer spremljajo za problematiko tipične okoliščine (problematično domače okolje, negotova protagonistka, ki se umika na družbeno margino), vendar režiserki kljub temu uspe vnesti dovolj svežine v to mnogokrat obravnavano temo. Romunski režiser Cristian Mungiu je s svojo mojstrovino 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (2007) ustvaril verjetno najbolj surovo, morasto in napeto zgodbo na to temo in čeprav Never Rarely... nima intenzitete romunskega predstavnika, film vseeno premore druge/drugačne kvalitete, zavoljo katerih ga mnogi upravičeno postavljajo ob bok najboljšim stvaritvam s tovrstno tematiko.

Izkušnja 17-letne Autumn, ki se v družbi sorodnice/najboljše prijateljice Skylar odpravi v New York, kjer ji lahko ponudijo ustrezno medicinsko pomoč, je subtilna, umirjena študija najstnice ujete v konzervativno okolje, ki še vedno bodisi ignorira, bodisi stigmatizira pravico do prekinitve nosečnosti. Never Rarely... je obenem observacijsko naravnana drama, ki nam pokaže pot, ki jo junakinja mora premagati, če ne želi postati mladoletna mamica. Ena izmed ključnih kvalitet filma je pristnost situacij in navidezna preprostost subtilnega doziranja ključnih informacij, s katero Eliza Hittman potrpežljivo gradi neko večjo sliko, iz katere lahko razberemo vse dejavnike, ki krojijo usodo glavne junakinje. Never Rarely... nam informacije posreduje s podobami, mimiko in telesno govorico odlično selekcionirane igralske zasedbe. Dialogi niso tako zelo pomembni, ključne informacije pa so vključene v nekaj dobro premišljenih prizorov. Dejstvo, da tudi na koncu ni povsem jasno, kdo je oče in v kakšnih okoliščinah je otrok bil spočet, zgodbi daje neke vrste univerzalno sporočilnost glede pravice do splava – govorimo o odločitvi, ki bi ne glede na okoliščine morala biti osebna in ne javna zadeva, o kateri bi nekateri dušebrižniki odločali kar na ulici. Never, Rarely... je tako zelo dober in suveren v kristaliziranju te osnovne ideje zato, ker z minimalnimi sredstvi zna izrisati vso kompleksnost položaja mlade ženske in tako gledalca ali gledalko (predvsem tiste, ki se z idejo filma ne strinjajo), morda sprovocirati, da prevprašajo svoja stališča.

Posebna nagrada žirije na festivalu Sundance.

Velika nagrada žirije berlinskega filmskega festivala - srebrni medved.

Ocena