Les Misérables (2019)

Les Misérables (2019) © SRAB Films - Rectangle Productions - Lyly Films

Slo naslov: Nesrečniki

Drugi naslovi: Les Misérables

Država: Francija

Jezik: francoščina

Leto: 2019

Dolžina: 104' ,  Imdb

Žanri: krimi, drama, triler

Režija: Ladj Ly

Scenarij: Ladj Ly, Giordano Gederlini, Alexis Manenti

Igrajo: Damien Bonnard, Alexis Manenti, Djebril Zonga, Issa Perica, Al-Hassan Ly, Steve Tientcheu, Almamy Kanoute

Informativne oddaje so nam v zadnjih dvajsetih letih pogosto servirale zaskrbljujoče posnetke z nemirnih francoskih ulic. Masovni protesti, razbite izložbe, spopadi s policijo, goreča vozila, kaos. Marsikaj na to temo ima za povedati francosko-malijski režiser Ladj Ly, ki je s celovečernim prvencem Nesrečniki nadgradil svoj kratki filma enakega naslova. Film se je lani, kot edini prvenec, uvrstil v osrednji tekmovalni program festivala v Cannesu in nato prejel nagrado žirije (skupaj z brazilskim Bacurau, režija: Kleber Mendonça Filho). Zgodba je postavljena v pariško predmestje Montfermeil, prav tam kjer je Victor Hugo spisal brezčasno literarno klasiko Nesrečniki. Omenjena četrt je obenem režiserjevo domače okolje, zato lahko že pred ogledom sklepamo, da je pred nami delo filmarja, ki do potankosti pozna materijo, oziroma kraj in ljudi, o katerih nam bo pripovedoval.

Nesrečniki so izjemno observacijsko delo in morda najpomembnejši francoski film po Kassovitzovem Sovraštvu (La Haine, 1995), s katerim nam Ly ponudi izjemno precizno sliko življenja v revnih pariških predmestjih. Film izrisuje kompleksno mrežo nevidnih sil in vezi, ki tvorijo začarani krog, v katerega se že od prvih korakov na vročem asfaltu ujamejo prihajajoče generacije. Zgodba postavljena v 36-urni časovni okvir pod drobnogled vzame člane ekipe za boj proti uličnemu kriminalu, h kateri je pravkar pristopil Stéphane Ruiz (Damien Bonnard), policist s podeželja, ki se je nedavno preselil v prestolnico. Dodeljen je ekipi, ki jo s posebnimi, pogosto vprašljivimi metodami vodi Chris (Alexis Manenti). Tretji član  novoformiranega tria je temnopolti Gwada (Djebril Zonga), ki je vzniknil prav v četrti, po kateri zdaj patruljira s policijsko značko. To je četrt, v kateri uničujoči ogenj lahko zaneti že ena sama iskrica, kakršna je na videz nepomembno izginotje levjega mladička, ki ga nekdo izmakne iz lokalnega cirkusa.

Damien Bonnard, Alexis Manenti, and Djebril Zonga in Les misérables (2019)
© SRAB Films - Rectangle Productions - Lyly Films

Nesrečniki so ogledni primer filma, ki v narativni lok odlično vpenja večje število likov. Eni so bolj, drugi manj pomembni, a vsi skupaj so premišljeno razporejene figure v rokah pripovedovalca z izpiljenim občutkom za formiranje logičnih vzročno-posledičnih sosledij. Zelo sem zadovoljen z dejstvom, da v zgodbi praktično ni likov, ki bi bili samo dobri, ali samo slabi. Celo Chris, ki je nekako najbližji vlogi negativca, je človek, ki pod črto s svojim delovanjem vendarle želi preprečiti najhujše. Stéphane je se na drugi strani najbližje moralnem  centru, a tudi pod njegovimi nohti se, nekje v procesu, nabere nekaj umazanije. Njegova vloga me spominja na vlogo Ethana Hawka v Dnevu za trening, vendar so tu stvari vseeno zastavljene nekoliko kompleksnejše in predvsem z enim ključnim ciljem – razumeti zakaj so stvari takšne, kakršne so. Lyjev film me s preciznostjo socialnih razmerij spominja na neponovljivo Skrivno navezo (The Wire, 2002-2008, David Simon), kar je glede na relativno skromno minutažo (dobrih 100 minut) še toliko impresivnejši dosežek. Nesrečniki prepričljivost gradijo tudi z izbiro snemalnih lokacij in uravnoteženo igralsko ekipo, sestavljeno iz uveljavljenih igralcev in naturščikov. Ly mestoma morda ne najde povsem prepričljivega kritja za vsa dejanja, ki ženejo zgodbo naprej, toda ob tako odlično orkestrirani zadnji tretjini sem pripravljen pozabiti nekaj manj logičnih potez njegovih likov. Odprt, zmerno optimističen konec je tudi ena taka všečna odločitev, ki zbuja upanje, da po zadnjem kadru vse vendarle ne bo šlo k vragu. Ly film sklene z modrostjo Victorja Hugoja: »Ni slabega človeka, ne rastline, so samo slabi vzgojitelji.« In če družbo/državo postavimo v vlogo vzgojiteljice, potem je jasno, da so Nesrečniki film, ki poziva k spremembi vzgojnih metod.

Ocena