Mesečnik - April 2015

Peaky Blinders (2013-) (2.sezona) 

Slo naslov: -

Dolžina: 6x 60' ,  Imdb

Avtor: Steven Knight

Igrajo: Cillian Murphy, Sam Neill, Helen McCrory

Ocena: 4

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A gangster family epic set in 1919 Birmingham, England and centered on a gang who sew razor blades in the peaks of their caps, and their fierce boss Tommy Shelby, who means to move up in the world.

Big Eyes (2014) 

Slo naslov: Velike oči

Dolžina: 106',  Imdb

Režija: Tim Burton

Igrajo: Amy Adams, Christoph Waltz, Danny Huston

Ocena: +3

Slo recenzija: Mladina

Sinopsis (slo):

Biografska drama o vzponu slikarke Margaret Keane, ki je v 50. letih prejšnjega stoletja doživela velik sloves, in se posledično soočila z pravnimi spori s svojim možem, ki si je prisvojil njena umetniška dela.

Dirty Wars (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 87' ,  Imdb

Režija: Rick Rowley

Igrajo: Jeremy Scahill, Nasser Al Aulaqi, Saleha Al Aulaqi

Ocena: +3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Investigative journalist Jeremy Scahill is pulled into an unexpected journey as he chases down the hidden truth behind America's expanding covert wars.

The Internet's Own Boy: The Story of Aaron Swartz (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 105' ,  Imdb

Režija: Brian Knappenberger

Igrajo: Aaron Swartz, Tim Berners-Lee, Cindy Cohn

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

The story of programming prodigy and information activist Aaron Swartz, who took his own life at the age of 26.

Fung bou [Firestorm] (2013) 

Slo naslov: -

Dolžina: 118' ,  Imdb

Režija: Alan Yuen

Igrajo: Chen Yao, Ka Tung Lam, Andy Lau 

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A storm is heading to the city, and with it comes another occurrence so destructive, it vows to bring down everything it touches. A crew of seasoned criminals led by the notorious Nam, armed with high-powered weapons, pulls off another smooth and violent armored car heist in broad daylight in a crowded street. 

Backcountry (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 92',  Imdb

Režija: Adam MacDonald

Igrajo: Missy Peregrym, Eric Balfour, Nicholas Campbell 

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

An urban couple go camping in the woods and find themselves lost in the territory of a predatory black bear.

Jiao you [Stray Dogs] (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 138',  Imdb

Režija: Ming-liang Tsai

Igrajo: Kang-sheng Lee, Kuei-Mei Yang, Yi-Ching Lu 

Ocena: -3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

An alcoholic man and his two young children barely survive in Taipei. They cross path with a lonely grocery clerk who might help them make a better life.

Lost River (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 95' ,  Imdb

Režija: Ryan Gosling

Igrajo: Christina Hendricks, Iain De Caestecker, Matt Smith

Ocena: -3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A single mother is swept into a dark underworld, while her teenage son discovers a road that leads him to a secret underwater town.

9 Full Moons (2013)

Slo naslov:-

Dolžina: 103',  Imdb

Režija: Tomer Almagor

Igrajo: Amy Seimetz, Bret Roberts, Donal Logue

Ocena: -3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Frankie is an emotional train wreck, careening around the East Los Angeles music scene drinking and getting lost with strangers. Lev is a taciturn and tormented soul. He drives a limo and aspires to work in the music business. Meeting in an after hour seedy night club, they embark on a roller-coaster relationship exploring what love is like for two quiet people who may be damaged beyond repair.

Bing Du [Ice Poison] (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 95' ,  Imdb

Režija: Midi Z

Igrajo: Shin-Hong Wang, Ke-Xi Wu 

Ocena: -3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

In Burma-China border, a homecoming woman and a motorcycle driver turn to Crystal Meth to escape crushing poverty and boredom.

Black Sea (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 114',  Imdb

Režija: Kevin Macdonald

Igrajo: Jude Law, Scoot McNairy, Ben Mendelsohn 

Ocena: +2

Slo recenzija: Filmoljub

Sinopsis (eng):

In order to make good with his former employers, a submarine captain takes a job with a shadowy backer to search the depths of the Black Sea for a submarine rumored to be loaded with gold.

The Harvest (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 104' ,  Imdb

Režija: John McNaughton

Igrajo: Samantha Morton, Michael Shannon, Natasha Calis

Ocena: +2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A couple who keeps their sick son in a secluded environment find their controlled lives challenged by a young girl who moves in next door.

Når dyrene drømmer [When Animals Dream] (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 84',  Imdb

Režija: Jonas Alexander Arnby

Igrajo: Sonia Suhl, Lars Mikkelsen, Sonja Richter

Ocena: +2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

16-year old Marie lives on a small island with her seriously ill mother and her father, who takes care of the family. But suddenly mysterious deaths happen and Marie can feel something strange happening to her body.

Hermosa juventud [Beautiful Youth] (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 102',  Imdb

Režija: Jaime Rosales

Igrajo: Ingrid García Jonsson, Carlos Rodríguez, Inma Nieto

Ocena: +2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Natalia and Carlos, both aged 20, are in love and struggling to survive in today's Spain. Their limited resources prevent them from getting ahead as they'd like to. They have no great ambitions because they have no great hopes. To earn some money, they decide to shoot an amateur porno film.

Dear White People (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 108' ,  Imdb

Režija: Justin Simien, Adriana Serrano

Igrajo: Tyler James Williams, Tessa Thompson, Kyle Gallner

Ocena: +2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

The lives of four black students at an Ivy League college.

Finsterworld (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 91',  Imdb

Režija: Frauke Finsterwalder

Igrajo: Christoph Bach, Margit Carstensen, Jakub Gierszal

Ocena: +2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A number of individuals in Germany whose lives are connected in some ways, and all of them have dark sides which may shock us to the core.

Mali Budo (2014)

Slo naslov: Mali Budo

Dolžina: 96' ,  Imdb

Režija: Danilo Bećković

Igrajo: Petar Strugar, Sergej Trifunović, Tihomir Stanić

Ocena: +2

Slo recenzija: Mladina

Sinopsis (eng):

LITTLE BUDDHO is a dark ethnic comedy about Montenegrin teenager who is sent to Serbia in order to evade blood-feud caused by his father's reckless behavior. Little does he know that even greater dangers await for him.

Deul-gae-deul [Stray Dogs] (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 99',  Imdb

Režija: Ha Won-Joon

Igrajo: Kim Jeong-Hoon, Cha Ji-Hun, Myung Gye-Nam 

Ocena: 2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Yoo-Joon aspired to become a distinguished reporter, but he now works as a third-rate reporter. His personal life is equally a mess. He is involved in an affair with a married woman named Jung-In and he also has a gambling problem. He then hears from Jung-In that she wants to breakup with him. She is the wife of Yoo-Joon's senior co-worker and she wants to fix her marriage. Yoo-Joon though wants to have Jung-In back even if it means he has to kill her husband. He sets out to find her husband.

Stretch (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 94',  Imdb

Režija: Joe Carnahan

Igrajo: Patrick Wilson, Ed Helms, James Badge Dale

Ocena: 2

Slo recenzija: Filmoljub

Sinopsis (eng):

A hard-luck limo driver struggles to go straight and pay off a debt to his bookie. He takes on a job with a crazed passenger, whose sought-after ledger implicates some seriously dangerous criminals.

The Infinite Man (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 85',  Imdb

Režija: Hugh Sullivan

Igrajo: Josh McConville, Hannah Marshall, Alex Dimitriades

Ocena: 2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A man's attempts to construct the ultimate romantic weekend backfire when his quest for perfection traps his lover in an infinite loop.

Naked Ambition 3D (2014) 

Slo naslov: -

Dolžina: 107' ,  Imdb

Režija: Kung-Lok Lee

Igrajo: Sora Aoi, Josie Ho, Taka Katô

Ocena: 2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A sex comedy which parodies Japanese adult film industry through various iconic scenes with exaggerated expressions.

Wyrmwood (2014)

Slo naslov: -

Dolžina: 98',  Imdb

Režija: Kiah Roache-Turner

Igrajo: Jay Gallagher, Bianca Bradey, Leon Burchill 

Ocena: 2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Barry is a talented mechanic and family man whose life is torn apart on the eve of a zombie apocalypse. His sister, Brooke, is kidnapped by a sinister team of gas-mask wearing soldiers & experimented on by a psychotic doctor. While Brooke plans her escape Barry goes out on the road to find her & teams up with Benny, a fellow survivor - together they must arm themselves and prepare to battle their way through hordes of flesh-eating monsters in a harsh Australian bushland.

Cannes 2015 - Un Certain Regard

Jutri se v Cannesu začne 68. canski filmski festival, ki ga odpira film izven tekmovalne konkurence, drama Standing Tall (La tête haute), francoske igralke in režiserke  Emmanuelle Bercot.  Pred skoraj dvema tednoma sem predstavil filme, ki se bodo potegovali za zlato palmo, danes pa sem našel čas za krajšo predstavitev zanimivejših naslovov v sklopu Un Certain Regard in omembo ostalih naslovov iz spremljajočih sekciji.

Večkratna canska nagrajenka Naomi Kawase je za to priložnost pripravila posebno kulinarično izkušnjo: An je zgodba o lastniku majhne slaščičarne specializirane za proizvodnjo dorajakijev (posebna vrsta palačink), ki s prihodom nove starejše kuharice postane priljubljena točka mnogih ljubiteljev te tradicionalne japonske slaščice. Romunski režiser Corneliu Porumboiu, ki je v tej sekciji že zmagal s proceduralno krimi dramo Police, Adjective, bo predstavil The Treasure, ki se suče okoli dveh moških, ki poskušata najti  davno izgubljeni zaklad. Veliko pozornosti bo nedvomno pritegnil tudi drugi romunski predstavnik One Floor Below. Film Raduja Munteanuja (Torek, po božiču), je zgodba o človeku, ki po naključju postane priča družinskega prepira, ki se konča z umorom.

Journey to the Shore je novi film japonskega režiserja Kiyoshija Kurosawe, še enega izmed pogostih  tekmovalcev v Cannesu (nazadnje je tu leta 2008 prejel nagrado žirije za svojo tankočutno dramo Tokijska sonata).  Obetavna južnokorejska režiserka  Shin Su-Won, ki je na canskem Tednu kritike prejela nagrado za svoj kratki film Circle Line, za celovečerni prvenec Pluto pa nagrado, oziroma posebno omembo v Berlinu, bo predstavila svoj drugi celovečerec Madonna, zgodbo o 35-letni medicinski sestri, ki poskuša pomagati noseči pacientki v komi, s katero osebje bolnišnice ima posebne načrte. Iz Južne Koreje prihaja tudi The Shameles, zgodba o detektivu z oddelka z umore, ki se pod krinko zaposli v baru, v katerem dela punca njegovega glavnega osumljenca. Čas mineva in njegova čustva do dekleta postajajo močnejša. Maryland, drugi celovečerec francoske režiserke Alice Winocour, je zgodba o bivšem vojaku (Matthias Schoenaerts), ki  ga za varovanje žene (Diane Kruger) in otroka najame premožni libanonski poslovnež.

Cemetery of Splendor je novi film najvidnejšega tajskega režiserja in večkratnega canskega nagrajenca Apichatponga Weerasethakula (zlata palma za Stric Boonmee se spominja). Filipinec Brillante Mendoza je še eno odmevno ime in dobitnik canske nagrade za najboljšega režiserja (Klavnica, 2009), ki bo predstavil dramo Taklub. Sprehod skozi sekcijo zaključujem z omembo filma Zenit (Zvizdan), hrvaškega režiserja Daliborja Matanića, pri katerem sodeluje tudi slovenska produkcijska hiša Gustav film, naš Marko Brdar pa je prevzel vlogo snemalca in direktorja fotografije.  Zraven celotnega seznama filmov v sklopu Poseben pogled, dodajam še seznam filmov izven tekmovalne konkurence, posebne in polnočne projekcije, ter filme iz paralelnih sekcij Teden kritike in  Dva tedna režiserjev (Directors' Fortnight).

Un Certain Regard

• An [Sweet Red Bean Paste] - Naomi Kawase / Japonska
• Masaan  [Fly Away Solo] - Neeraj Ghaywan / Indija
• Hrutar [Rams] - Grímur Hákonarson / Indija
• Kishibe no tabi [Journey to The Shore] - Kiyoshi Kurosawa / Japonska
• Je suis un soldat [I Am a Soldier] - Laurent Larivière / Francija, Belgija
• Zvizdan [The High Sun] - Dalibor Matanić / Hrvaška, Slovenija
• The Other Side - Roberto Minervini / ZDA, Italija
• Un etaj mai jos [One Floor Below] - Radu Muntean / Romunija
• Mu-Roe-Han [The Shameless ]- Oh Seung-Uk / J. Koreja
• Las elegidas [The Chosen Ones]  - David Pablos / Mehika
• Nahid - Ida Panahandeh / Iran
• Comoara [The Treasure] - Corneliu Porumboiu / Romunija
• Chauthi Koot [The Fourth Direction] - Gurvinder Singh / Indija
• Madonna - Shin Suwon / J. Koreja
• Maryland [Disorder] - Alice Winocour / Francija
• Taklub [Trap] - Brillante Mendoza / Filipini
• Lamb - Yared Zeleke / Etiopija, Francija, Nemčija
• Rak Ti Khon Kaen [Cemetery of Splendour] - Apichatpong Weerasethakul / Tajska
• Alias Maria - José Luis Rugeles Gracia / Kolumbija, Argentina, Francija

Filmi izven tekmovalne konkurence:

• La Tete haute [Standing Tall] - Emmanuelle Bercot
• Mad Max: Fury Road - George Miller
• Irrational Man - Woody Allen
• Inside Out - Pete Docter & Ronaldo Del Carmen
• The Little Prince  - Mark Osborne
• La Glace et le ciel [Ice and the Sky] - Luc Jacquet

Posebne projekcije:

• Asphalte [Macadam Stories] - Samuel Benchetrit
• Oka  [Our House] - Souleymane Cisse
• Hayored Lema'ala [Afterthought] - Elad Keidan
• Panama - Pavle Vučković
• Amnesia - Barbet Schroeder
• A Tale of Love and Darkness - Natalie Portman
• Une histoire de fou [Don’t Tell me the Boy was Mad) - Robert Guédiguian

Polnočne projekcije:

• Office - Hong Won-Chan
• Amy - Asif Kapadia
• Love - Gaspar Noé

Teden kritike

• Degrade - Arab and Tarzan
• Krisha - Trey Edward Shults
• Mediterranea - Jonas Carpignano
• La patota [Paulina] - Santiago Mitre
• Sleeping Giant -  Andrew Cividino
• La tierra y la sombra [Land and Shade] - César Augusto Acevedo
• Ni le ciel ni la terre [The Wakhan Front] - Clément Cogitore

Posebne projekcije (Teden kritike):

• Les Anarchistes [The Anarchists] - Elie Wajeman
• La Vie en grand [Learn by Heart] - Mathieu Vadepied
• Chainataun [Coin Locker Girl] - Han Jun-hee
• Les Deux Amis [Two Friends] - Louis Garrel

Directors' Fortnight

• In the Shadow of Women [L'Ombre des femmes] - Philippe Garrel
• My Golden Years [Trois souvenirs de ma jeunesse] - Arnaud Desplechin 
• Arabian Nights As 1001 - Noites Miguel Gomes
• A Perfect Day - Fernando León de Aranoa
• Beyond My Grandfather Allende [Allende, mi abuelo Allende] - Marcia Tambutti
• The Cowboys [Les Cowboys ] - Thomas Bidegain
• Embrace of the Serpent [El abrazo de la serpiente] - Ciro Guerra
• Fatima - Phillipe Faucon
• Green Room - Jeremy Saulnier
• Much Loved - Nabil Ayouch
• Mustang - Deniz Gamze Ergüven
• Peace to Us in Our Dreams - Šarūnas Bartas
• Songs My Brothers Taught Me [Songs My Brothers Taught] - Me Chloé Zhao
• The Here After [Efterskalv] - Magnus von Horn
• The Brand New Testament [Le Tout Nouveau Testament] - Jaco Van Dormael
• Dope - Rick Famuyiwa 

La chambre bleue [The Blue Room] (2014)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Francija
Leto: 2014
Žanri: Krimi, Triler  
Dolžina: 76', Imdb 
Režija: Mathieu Amalric
Scenarij: Stephanie Cleau, Mathieu Amalric, Georges Simenon
Igrajo: Mathieu Amalric,  Lea Drucker, Stephanie Cleau, Laurent Poitrenaux

Francoski igralec, režiser in scenarist Mathieu Amalric se je v fokusu mednarodne filmske javnosti znašel po izidu biografske drame Potapljaški zvon in metulj (Le scaphandre et le papillon, Julian Schnabel, 2007) in leto kasneje, ob odmevnem nastopu v vlogi glavnega podleža in Bondovega rivala v Kvantumu sočutja (Quantum of Solace, Marc Forster), tisti z boljšim spominom pa mogoče še pomnite njegov igralski prispevek v Spielbergovem Münchenu (2005). V njegovem igralskem opusu je trenutno zabeleženo skoraj sto različnih naslovov, Francoz pa se skozi celotno kariero včasih bolj, včasih manj uspešno posveča tudi samostojnim režiserskim projektom. Njegova zvezda je na režiserskem nebu najmočneje zasijala pred petimi leti, ko je v Cannesu prejel priznanje namenjeno najboljšemu režiserju za Turnejo (Tournée), s katero se je poklonil umetnosti ameriške burleske. Z Modro sobo, ki je prinesla dokončno potrditev njegovega režiserskega talenta, se je Amalric po štirih letih vrnil v Cannes (film so zavrteli v sekciji Poseben pogled). Tokrat se je lotil adaptacije istoimenskega romana belgijskega pisatelja Georgesa Simenona iz leta 1964, ki v središče postavlja misterij povezan z domnevnim dvojnim umorom.  Že v otvoritvenem prizoru kri iz ustnice glavnega protagonista Juliena Gahyda (igra ga Amalric) kaplja po hotelskih rjuhah in tako simbolično napove »krvav« razplet zgodbe. On je uspešen lastnik lokalne trgovine s kmetijsko mehanizacijo in ostalimi pripomočki, ona je njegova znanka iz šolskih dni. On doma ima ljubečo ženo in hčerkico, ona moža z resnimi zdravstvenimi težavami.

Skrivno razmerje postaja vedno bolj intenzivno in strastno, pričakovano se med rjuhami po vročem seksu načenjajo debate o novih začetkih, skupnem življenju, ločitvi od trenutnih partnerjev… A v podobnih okoliščinah je vedno vprašljivo, koliko je iskrenosti v razmišljanjih in obljubah izrečenih v postelji in koliko daleč sta akterja dejansko pripravljena iti. Ko v razmaku nekaj mesecev v sumljivih okoliščinah umreta partnerja obeh prešuštnikov, policija sproži preiskavo. Amalric uporabi fragmentirano pripovedno tehniko, ves čas skače iz preteklosti v sedanjost in tako v mozaik postopoma polaga nove koščke, s katerimi zgodba počasi dobiva rep in glavo. Z napredovanjem zgodbe se interes gledalca počasi preusmerja od klasičnega kdo-je-storilec proti kdo-je-storil-kaj in to je bistvo, ki ga preiskovalci poskušajo izluščiti iz morja kontradiktornih izjav. Prav v odgovoru na to vprašanje se skriva tudi osrednja dilema filma, ki z nejasno končno resolucijo od gledalca zahteva, da do videnega zavzame stališče. Na koncu se nekako izkristalizira ideja, da je Modra soba predvsem portret moškega, ki postane ujetnik lastnih seksualnih  nagonov  in fantazij, in šele nato klasično reševanje misterije povezane z dvojnim umorom. Noirovsko vzdušje, privlačna fotografija in zanimivi montažni prejemi, so glavne odlike filma, ki se celostno gledano izteče v solidno filmsko doživetje, čeprav menim, da bi Amalric iz tako zanimivega materiala lahko iztisnil tudi močnejšo zgodbo. 

Ocena:

Kingsman: The Secret Service (2014)

Slovenski naslov: Kingsman: Tajna služba 
Država: VB
Leto: 2014
Žanri: Akcija, Avantura, Komedija
Dolžina: 129' ,  Imdb 
Režija: Matthew Vaughn
Scenarij: Matthew Vaughn,  Jane Goldman
Igrajo: Colin Firth, Taron Egerton, Samuel L. Jackson, Michael Caine, Mark Strong, Sofia Boutella

Na tem koščku spleta akcijski spektakli resda niso najbolj vroča roba in čeprav redno spremljam ponudbo aktualnih uspešnic, te po ogledu navadno ostanejo brez samostojnega zapisa in končajo v rubriki Mesečnik. Z naslovno zadevo sem imel podoben načrt, nekje v ozadju pa se je vseeno skrival kanček upanja, da Matthew Vaughn lahko ponovi delček čarovnije njegovega drugega celovečerca. Seveda govorim o izjemno zabavnem Kick-Ass (2010), predvsem zato, ker Kingsman: Tajna služba za Vaughna na nek način pomeni vrnitev na teritorij komičnega akcijskega spektakla. Daleč od tega, da bi me motili resnejši toni krimiča Layer Cake, ki je Londončana izstrelil v orbito, saj je do ohladitve mojih odnosov z Vauhnom prišlo predvsem po dveh čezlužniških projektih (Zvezdni prah, Možje X: Prvi razred), saj sem mnenja, da je delo na podobnih filmih (ki jih, mimogrede, ne doživljam kot slabe), v resnici potrata njegovega talenta. Od njega pričakujemo filme kot je Kick-Ass in filme, kakršen je Kingsman. Odlična otvoritev z Money for Nothing je napovedala dinamično izkušnjo, vse kar je sledilo za tem, pa je povsem upravičilo rabo zimzelene rock uspešnice. Večni problem akcijskih spektaklov je, da sami sebe jemljejo preveč resno, toda Vaughn je na srečo eden tistih, ki v material zna vbrizgati pravo dozo norčavosti in komedije. Pozabite na vohune in tajne agente tipa James Bond, Ethan Hunt, Jason Bourne, Jack Bauer…, že dejstvo, da o njih poslušate že vrsto let, jim na nek način jemlje kredibilnost.

Kingsman... nam ponuja edinstveno priložnost: na velikem platnu lahko vidimo ustroj in delovanje resnične tajne službe, ki je tako tajna, da za njej obstoj pred tem filmom ni vedel nihče (izjema, ki potrjuje pravilo je peščica ljubiteljev stripovske predloge). Resne tajne službe si ne smejo dovoliti očitnosti in predvidljivosti, zato je zgolj na videz presenetljivo, da se je v vlogi glavnega, najbolj sposobnega operativca znašel Colin Firth. Tisti odlični angleški igralec, ki je igral jecljajočega kralja, in v Samskem moškem žaloval za umrlim partnerjem. V vlogo njegovega vajenca, ki je pravzaprav centralni lik, je inštaliran anonimus (Taron Egerton), ob njegovem solidnem nastopu pa lahko le zadovoljno pozdravim uvajanje novih, frišnih obrazov v podobne produkcije. Vaughn se je odločil stopiti na rep diskriminaciji temnopoltih negativcev, saj so te role v preteklosti bile praviloma rezervirane za belopolte master-ume. Temnopolti igralci so dobrodošla izbira za vloge malih, nepomembnih zločincev, ko pa pridemo do visoko inteligentnih (četudi nekoliko zamaknjenih zlobnežev), prostora za temnejše odtenke kože ni. Vaughn se je odločil prekiniti to nezaslišano diskriminacijo - v vlogo glavnega zlobneža je postavil Samuela Džobs-Gejtoviča in mu dodelil simpatično govorno napako. Kingsman… nedvomno velja opazovati skozi prizmo dekonstrukcije žanra vohunske akcijade, v katero režiser vključi zanimivo mešanico posmeha in spoštovanja. Ob dobri glasbi in režiji (vrhunec je gotovo koreografija in režija akcijskih sekvenc), ter številnih filmskih referencah, ki nudijo nemalo užitka filmsko podkovanemu gledalcu, Anglež poda nagajiv komentar aktualne krvne slike sveta, ki ga sklene z mavričnim pokanjem glav enoprocentne elite. Razume se, da je vse skupaj šala, a domnevam, da je režiserja pri sestavljanju tega vica vodila misel, da je v vsaki šali nekaj resnice.

Ocena:

Jam-mot deun-eun bam [Sleepless Night] (2012)

Slovenski naslov: -
Država: J.Koreja
Leto: 2012
Žanri: Drama
Dolžina: 65' ,  Imdb
Režija: Jang Kun-Jae
Scenarij: Jang Kun-Jae
Igrajo: Kim Soo-hyun, Kim Joo-ryoung, Yoo Jong-yeon, Kim Hee-yeon, Lee Hee-seong

Južnokorejska kinematografija v zadnjem desetletju funkcionira v skladu s kapitalistično usmeritvijo države: snemanje filmov je v prvi vrsti posel, z jasno začrtanimi ekonomskimi cilji. Pravijo, da so Korejci zelo trendovski narod, ki z odprtimi rokami zgrabi vsak, še tako banalen svetovni trend, kar jih tipična značilnost potrošniško naravnane družbe. Potrošništvo nedvomno ima pozitivne ekonomske učinke in predstavlja eno gonilnih sil nadaljnjega razvoja, a s seboj prinaša tudi določene slabosti. V takšnem okolju se filmska industrija razvija v skladu s tržnimi pravili, zato sem se v svojih pisarijah večkrat hudoval nad vedno večjo podobnostjo med  južnokorejskim in ameriškim mainstreamom. Sledenje ameriškemu modelu je pripeljalo do podobnih rezultatov: drastičen padec kakovosti srednje in visokobudžetnih filmskih projektov, ter umik kreativnosti in drugačnosti v neodvisne, nizkoproračunske vode. To je področje, na katerem se dogajajo nove, razburljive stvari v južnokorejskem filmu. Iz perspektive mednarodnega gledalca je slabša stran takšnih trendov predvsem veliko manjša dostopnost tovrstne produkcije, oziroma odsotnost mednarodne distribucije, ki je v večini primerov omejena na festivalski krogotok. 

Eden izmed naslovov iz korejskega neodvisnega bazena je Sleepless Night, drugi film mladega Jang Kun-Jaeja, ki so ga spremljevalci korejske neodvisne produkcije registrirali že ob hvaljenem prvencu Eighteen (Hwoi-o-ri Ba-lam, 2009). Neprespane noči so potret mladega korejskega para, ki po nekaj sladkih letih skupnega življenja počasi spoznava, da je napočil čas za naslednji korak: opredelitev bodočih ciljev in določitev smeri, v kateri se bo razvijalo njuno razmerje. Par živi v majhnem, a udobnem seulskem apartmaju, on (Kim Soo-hyun) je delavec v tovarni, ona (Kim Joo-ryoung) pa inštruktorica za jogo. Zgodbo sestavljajo kratke epizode iz njunega vsakdanjega življenja. Interakcija med skupnim kosilom, sproščena debata na kavču pred televizijo, nežno ljubljenje v poznih urah, ko seulska vročina nekoliko popusti. Iz te dinamike se postopoma porajajo situacije in dogodki, iz katerih nastajajo prve dileme in moteči elementi, ki začnejo majati temelje njunega razmerja. On se v službi spusti v konflikt z izkoriščevalskim šefom, ona posluša materine nasvete, ali bolje rečeno kritike, ker po dveh letih skupnega življenja z možem še vedno nimata otrok. Debata o prihodnosti postane neizogibna, z odgovornostjo, ki jo prinaša starševstvo, se v ospredje vedno bolj preriva eksistencialna negotovost. Vse skupaj  pripelje do prvega prepira, ki postane resen test trdnosti njunega zakona. Sleepless Night je zelo iskren in intimen pogled na prelomnico v življenju zakonskega para, ki se v nekem trenutku začne zavedati, da temelj uspešnega zakona ne more biti samo romanca, ampak tudi zbranost in odločnost pri prevzemanju tveganj, ki jih s seboj prinaša negotova prihodnost. Jang Kun-Jae je v zgodbo vključil veliko biografskih elementov, temeljna vrednost filma pa je občutek za rekonstrukcijo realnosti in življenjskost likov, s katerimi se gledalec zelo naravno poveže in identificira. Dosežek je toliko bolj impresiven, ob spoznanju, da gledamo za drobiž posnet film (večina prizorov je posneta kar v režiserjevem stanovanju), ki je rezultat velike želje in ustvarjalne strasti režiserja in maloštevilne ekipe, ki se je okoli njega zbrala pri tem projektu.  

Ocena:

Timbuktu (2014)

Slovenski naslov: Timbuktu
Država: Mavretanija, Francija
Leto: 2014
Žanri: Drama
Dolžina: 97' ,  Imdb
Režija: Abderrahmane Sissako
Scenarij: Abderrahmane Sissako, Kessen Tall
Igrajo: Ibrahim Ahmed, Abel Jafri, Toulou Kiki, Layla Walet Mohamed, Mehdi A.G. Mohamed, Fatoumata Diawara

Timbuktu je mesto v Maliju, ki stoji na robu Sahare, kakih 20 kilometrov stran od reke Niger, največjega rečnega toka v Zahodni Afriki. Mesto je nekoč bilo pomembno trgovsko središče, v katerem so se ustavljale trgovske karavane, ki so potovale skozi Saharo. Območje danes poseljujejo pripadniki tuareških nomadskih plemen, ki še vedno živijo v skladu s tradicijo, na sipinah, v skromnih šotorskih bivališčih. Timbuktu je 15. in 16. stoletju bil epicenter islamske kulture v Afriki, danes pa si mesto deli usodo mnogih nemirnih mest islamskega sveta, v katerih življenja prebivalcev krojijo oboroženi islamski skrajneži. Ti so se v mesto počasi stekali iz vseh koncev Afrike, pa tudi iz ostalih delov sveta, v nekem trenutku pa je njihovo število bilo tako veliko, da so se počutili dovolj močne, da prevzamejo oblast v svoje roke. Ekstremna, z orožjem uveljavljena svobodna interpretacija šeriatskega prava, je iz rok in nog tamkajšnje mladine vzela žoge, prepovedala petje in vsako obliko glasbe, posedanje pred hišami in na javnih površinah, kajenje, ženske so morale zakriti obraze in si v javnosti na roke celo nadeti rokavice. Nedaleč stran od mesta v šotoru na sipinah, z ženo, hčerko in posvojenim osirotelim fantom, ki veliko pomaga pri delu z živino, živi nomadski kmet Kidane. Večina sorodnikov iz njihovega plemena je že zapustila območje, vendar Kidane ne razmišlja o dohodu. Mirno življenje na osami mu ugaja in zdi se, da je družina izven dosega represivnih zakonov, ki jih v mestu, le nekaj deset kilometrov stran izvajajo skrajneži. A nato se Kidane zaplete v spor z nekim ribičem in stori veliko napako, zaradi katere bo na lastni koži izkusil krutost novih oblastnikov in zakonov, ki so jih ti s seboj prinesli.

Timbuktu je najuspešnejši film  mavretansko-malijskega režiserja Abderrahmana Sissakoja, eden izmed petih nominirancev za tujejezičnega oskarja, dobitnik dveh nagrad v Cannesu, in najuspešnejši film na letošnji podelitvi francoskih filmskih nagrad (7 cezarjev). Filmsko druženje z enim izmed najpomembnejših afriških režiserjev ta hip prinaša skrb zbujajoč portret okolja, v katerem verski fanatizem postaja največji sovražnik temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Dogajanje ohlapno povezuje osrednja zgodba o nesrečnem kmetu, okoli katere Sissako splete še več bolj ali manj povezanih zgodb, ali bolje rečeno utrinkov iz življenja ljudi, ki so iz dneva v dan manj svobodni. Timbuktu je pomemben film, ker nam pomaga razumeti vso kompleksnost položaja v tem delu sveta, pa tudi širše, saj gre le za eno različico zgodbe, ki se po podobnem obrazcu, z manjšim odstopanjem na račun lokalnih posebnosti, ponavlja na več koncih sveta. V mavretanskem primeru okoliščine iz spomina prikličejo preteklost, saj domačini prišleke, okupatorje pravzaprav, v mnogih pogledih doživljajo tako, kot so nekoč doživljali kolonizatorje. To samo utrjuje prepričanje, da je temelj vsakega podrejanja, vsake nasilne implementacije volje, interes. Kot na dlani je, da vse te paravojaške skupine za sabo imajo sponzorje, ki imajo svoje cilje. Zato ne preseneča, da v danih okoliščinah na površje priplavajo takšni, ki v radikalni interpretaciji verskih normativov ne vidijo priložnost za širjenje božje volje, ampak predvsem priložnost, da sami  postanejo nekakšni mali bogovi. Sissako v nekaj prizorih, v katerih starega imama zoperstavi okupatorjem, povsem jasno demonstrira razliko med iskrenim vernikom in tistimi, ki jih pri dejanjih vodi kompleks večvrednosti. Režiser se zaveda, kako pomembno je razumeti, da so tudi med oboroženimi skrajneži (tako kot v vsaki vojni) ljudje, ki niso nujno slabi. V na videz nepomembni podzgodbi treh skrajnežev, ki ves čas debatirajo o nogometu, registriramo ljubezen do igre, ki jo paradoksalno, oni sami, z orožjem, pomagajo zatreti. Razmislek o tem detajlu lahko pripelje do edinega logičnega sklepa: za trojico je pridružitev skrajnežem reševanje eksistencialnega vprašanja, ki nima veliko skupnega z osebnimi verskimi prepričanji. Sissako je s svojim petim celovečercem ponudil smernice za razumevanje nevarnosti islamskega radikalizma in istočasno odposlal jasno sporočilo, da tovrstna radikalna gibanja nimajo nič skupnega z islamom, ki ga prakticira večina vernikov. Za konec bi želel še poudariti, da je Timbuktu film izjemne vizualne lepote, ki se ob odlični glasbi Amina Bouhafa izteče v pravo avdio-vizualno doživetje.             

Ocena:

Phoenix (2014)

Slovenski naslov: Phoenix
Država: Nemčija, Poljska
Leto: 2014
Žanri: Drama, Zgodovinski
Dolžina: 98' ,  Imdb
Režija: Christian Petzold
Scenarij: Christian Petzold, Harun Farocki, Hubert Monteilhet (knjiga)
Igrajo: Nina Hoss, Ronald Zehrfeld, Nina Kunzendorf

Berlin, leta 1945. Druga svetovna vojna je končana, mesto je v ruševinah, razdeljeno na sektorje pod kontrolo zahodnih in vzhodnih sil. V mesto se vračajo tudi tisti redki Židje, ki so uspeli preživeti v koncentracijskih taboriščih. Med povratniki je tudi Nelly Lenz, ženska iznakaženega obraza in edina preživela članica premožne judovske družine. Prilagoditev na nove okoliščine in življenje na svobodi za žensko, ki je pred vojno pela po berlinskih klubih, ne bo enostavna. Zdi se, da Nelly še vedno živi v preteklosti in si zatiska oči pred realnostjo, saj del nje še vedno utopično verjame, da so stvari lahko takšne, kakršne so bile nekoč. To je verjetno eden izmed razlogov, da se ne razveseli operacije, s katero ji zdravniki na novo rekonstruirajo obraz. Novi obraz oznanja začetek povojnega življenja, ki nima veliko skupnega z dogodki in ljudmi iz njene preteklosti. Obrniti hrbet preteklosti pa je še toliko bolj boleče, ker še vedno ljubi moža Johnnyja, Nemca, ki jo je vse do leta 1944 skrival pred nacisti, ki so na koncu vendarle odkrili njeno skrivališče. On je prepričan, da je Nelly umrla v taborišču, zato (in zaradi novega obraza) jo ne prepozna, ko se nek večer pojavi v nočnem klubu, v katerem dela kot strežaj. A že ob naslednjem srečanju postane bolj pozoren na neznanko, ki ga zelo spominja na ženo. Podobnost je tako očitna, da Johhny kmalu skuje načrt: z njeno pomočjo se bo poskušal dokopati ženine zajetne dediščine. Zanj je to priložnost, da reši svoj materialni položaj, za Nelly, ki pred njim skriva svojo pravo identiteto, je to priložnost, da končno odkrije koliko resnice je v govoricah, da jo je prav on izdal nacistom.

Phoenix je že sedmi celovečerec, ki sta ga skupaj posnela eden najvidnejših predstavnikov t.i. berlinske šole Christian Petzold in njegova skorajda stalna sodelavka Nina Hoss. Pri scenariju je znova pomagal zdaj že pokojni Harun Farocki, pri katerem je Petzold pilil svoje režiserke veščine kot asistent režije. Pomemben član igralske zasedbe je ponovno tudi Ronald Zehrfeld (Johnny), ki smo ga ob Hossovi gledali že v drami Barbara, najbolj uspešnem naslovu v režiserjevem opusu, nagrajenim z berlinskim srebrnim medvedom. Ta dobro uigrana ekipa nas ponovno pelje v (nemško) preteklost, v čas tik po koncu druge svetovne vojne, ko se je večina Nemcev morala soočiti z neizogibnim vprašanjem kolektivne krivde. Stanje duha nemške nacije Petzold izrisuje skozi usodo ženske, ki na več »frontah« poskuša povrniti izgubljeno identiteto, izguba pa je obravnavana na dveh osnovnih nivojih: nacionalnem in osebnem. S tem se gledalca postavi v kožo posameznika, ki je odraščal v nekem okolju s katerim se je identificiral, verjel v lastno nacionalno pripadnost in se potem v najhujšem masovnem zločinu imenovanem holokavst, soočil s krvjo izpisano zavrnitvijo. Zato ne preseneča, da se glavna junakinja počuti, kot bi se ravnokar prebudila iz zelo dolge nočne more, ki na njo vpliva tako močno, da še vedno ni prepričana, kaj je od tega kar vidi in občuti sploh resnično. Njeno zmedo dodatno stopnjujejo čustva do moža (sama pravi, da v taborišču brez teh čustev ne bi preživela), gledalcu pa je od samega začetka jasno, da za Nelly (in vse vpletene) obstaja samo en izhod iz trenutnega položaja. Streznitev naposled pride, v mojstrsko realiziranem sklepnem prizoru. Poleg tega bo v spominu ostala še ena vrhunska predstava Nine Hoss, ki nam kljub dialoški skoposti že s svojo pojavo, telesnostjo in obrazno mimiko osupljivo pričara vso kompleksnost trpljenja glavne junakinje. Phoenix je pod črto film, ki mi je ponudil veliko dobrega, toda absurdnost zapleta, ki je zgrajen okoli moževega (ne)poznavanja žene, je za moj okus (ne glede na vso lepo konstruirano simboliko) enostavno preveč neverjeten, da bi bil nemoteč. 

Ocena:

* iz objave odstranjene fotografije (zahteva DMCA)

Cannes 2015 - Zlata palma

Letos nam se z uradnega plakata 68. edicije filmskega festivala v Cannesu nasmiha Ingrid Bergman, žiriji, ki bo podeljevala nagrade v glavni tekmovalni sekciji pa predsedujeta brata Coen.  Ekipo, ki bo med devetnajstimi kandidati izbrala dobitnika zlate palme poleg slavnega režiserskega dvojca sestavljajo še ameriški igralec Jake Gyllenhaal, francoska igralka Sophie Marceau in britanska igralka Sienna Miller. »Naša naloga je postavitev novih imen na svetovni filmski zemljevid.« je v svoji izjavi ob predstavitvi naslovov iz glavnega tekmovalnega sklopa povedal Thierry Fremaux. Ob takšni najavi bi človek med kandidati za zlato palmo pričakoval več neznank, vendar je med kandidati manj kot polovica (devet) takšnih, ki se prvič potegujejo za to prestižno nagrado. 

Med njimi je tudi Yorgos Lanthimos (pred šestimi leti je njegov Podočnik zmagal v sekciji Poseben pogled), osrednje ime grškega novega vala, ki predstavlja svoj pri angleško govoreči film The Lobster, pri katerem je sodelovala pisana mednarodna igralska zasedba. Film je kategoriziran kot zf romantična komedija, postavljena v bližnjo prihodnost: samski posamezniki morajo v 45-ih dneh, ki jih preživijo v nekem hotelu, najti ustreznega partnerja. Vse, ki ne uspejo doseči zastavljenega cilja za kazen preobrazijo v živali in pošljejo v gozd. S svojim tretjim celovečercem Louder Than Bombs, se je v glavni programski sklop prebil tudi norveški režiser Joachim Trier (Repriza, Oslo, 31. Avgusta), ki bo tako kot Lanthimos predstavil svoj prvi film v angleškem jeziku. Igralsko zasedbo predvodijo Jesse Eisenberg, Rachel Brosnahan, Gabriel Byrne in Amy Ryan. 

Francoska filmarka Valerie Donzelli, ki je nekaj let nazaj pustila odličen vtis z dramo Razglasitev vojne, predstavlja dramo Marguerite and Julien, posneto po scenariju Jeana Gruaulta, ki je bil že v 70-ih spisan za pokojnega velikana francoskega filma Françoisa Truffauta. Med možna odkritja festivala nedvomno velja uvrstiti Son of Saul, debitantsko stvaritev madžarskega režiserja Laszla Nemesa. Debitantski filmi zelo redko dobijo priložnost v glavni tekmovalni sekciji, zato je uvrstitev filma avtorja, ki je pritegnil veliko pozornosti s svojimi kratkimi filmi,  deluje toliko bolj obetavno.  Zgodba postavljena v koncentracijsko taborišče Auschwitz, v leto 1944, prikazuje dva dni življenja madžarskega ujetnika, člana ekipe zadolžene za sežig trupel v krematoriju. Ko zapornik med mrtvimi najde truplo fanta, ki bi lahko bil njegov sin, želi doseči nemogoče: skrije truplo in poišče rabina, ki bo fanta dostojno pokopal. 

Med uglednimi imeni, ki se prvič potegujejo za zlato palmo je tudi Kanadčan Denis Villeneuve. Eden izmed najbolj potentnih režiserjev ta hip bo predstavil krimi dramo Sicario, z Emily Blunt, Joshom Brolinom in Beniciom Del Torom. Bluntova igra mlado agentko FBI-ja, ki postane del tajne operacije, ki za cilj ima odstranitev vodje zloglasnega mehiškega kartela.  Sprehod med debitanti v glavnem tekmovalnem sklopu zaključujem z novim filmom Guillaumeja Niclouxa, režiserja, ki nas je lani zabaval z Ugrabitevijo Michela Houellebecqa. Za naslovom Valley of Love se skriva zgodba o slavnem igralcu (Gérard Depardieu) in igralki (Isabelle Huppert), ki sta nekoč bila ljubimca in dobila otroka. 25 let kasneje bivša ljubimca ponovno združi sinova smrt.

Zdaj pa k filmom avtorjev, ki so v preteklosti že sodelovali v glavni tekmovalni sekciji. Med kandidati tako imamo dva režiserja, ki v svojih vitrinah imata zlato palmo. Prvi je italijanski režiser  Nanni Moretti (leta 2001 je zmagal z dramo Sinova soba), ki bo predstavil Mia madre, zgodbo o eksistenčni krizi režiserke, ki obremenjena z mislimi na mater na smrtni postelji poskuša dokončati svoj naslednji film. Drugi dobitnik glavne nagrade v letošnji konkurenci je Gus Van Sant, ki se z dramo Sea of Trees četrtič podaja v boj za zlato palmo. Po scenariju Chrisa Sparlinga (Zakopan) posneta drama  je zgodba o Američanu (Matthew McConaughey), ki se odpravi v t.i. Samomorilski gozd na japonski gori Fuji (samomorilski zato, ker je gozd priljubljena destinacija mnogih samomorilcev). Američan v gozdu sreča Japonca (Ken Watanabe), ki je tja prišel z isto samomorilsko mislijo. 

Poleg že omenjenega Morettija sta v konkurenci še dva italijanska režiserja: Matteo Garrone, avtor Gomorre in Resničnosti (oba filma sta prejela Veliko nagrado žirije) bo predstavil The Tale of Tales, svoj prvi film v angleščini, v angleščini pa je snemal tudi Paolo Sorrentino, ki se po odmevni, z oskarjem nagrajeni Neskončni lepoti, vrača z dramo Youth, v kateri bomo gledali Rachel Weisz, Paula Dana, Michaela Caina, Jane Fonda, Harveyja Keitela… Američan Todd Haynes po osemletnem premoru ima novi film: Carol je romantična drama posneta po romanu Patricie Highsmith, zgodba pa je postavljena v 50-ta leta in se vrti okoli mlade trgovke (Rooney Mara), ki se zagleda v malce starejše poročeno žensko (Cate Blanchett). Hou Hsiao-Hsien je v Cannesu predstavil že sedem filmov. Niz bo nadaljeval z zgodovinskim spektaklom The Assassin, ki se odvija v času vladanja dinastije Tang.  

Jia Zhang-ke se po odličnem A Touch of Sin, za katerega je v Cannesu pred dvema letoma prejel nagrado za scenarij, vrača z Mountains May Depart, zgodbo postavljeno v treh različnih časovnih obdobjih: prvi del se dogaja v 90-ih,  drugi v sedanjosti, zadnji del pa se odvrti v Avstraliji leta 2025. Francoska igralka in režiserka Maïwenn, ki pred štirimi leti pustila zelo dober vtis s Policijo (nagrada žirije), se letos vrača z romantično dramo Mon roi, njen ugledni rojak Jacques Audiard (Prerok, Rja in kost) pa bo predstavil Dheepan, pripoved o bivšem tamilskem tigru s Šri Lanke, ki prebegne v Francijo.  Pregled glavne tekmovalne sekcije zaključujem z omembo novega filma japonskega mojstra Hirokaza Koreedaja.  Our Little Sister  je zgodba o treh sestrah, ki živijo skupaj z babico. Nekega dne se v njihovem domu pojavi 13-letna polsestra.

Celoten seznam letošnjih kandidatov za zlato palmo:

1. Dheepan - Jacques Audiard
2. La loi du marché - Stéphane Brizé
3. Marguerite et Julien - Valérie Donzelli
4. The Tale of Tales  - Matteo Garrone
5. Carol - Todd Haynes
6. The Assassin - Hou Hsiao-Hsien
7. Mountains May Depart - Jia Zhang-ke
8. Our Little Sister - Hirokazu Kore-eda
9. Macbeth - Justin Kurzel
10. The Lobster - Yorgos Lanthimos
11. Mon roi - Maïwenn
12. Mia madre - Nanni Moretti
13. Son of Saul - László Nemes
14. Youth - Paolo Sorrentino
15. Louder than Bombs - Joachim Trier
16. Sea of Trees - Gus Van Sant
17. Sicario - Denis Villeneuve
18. Chronic - Michel Franco
19. Valley of Love - Guillaume Nicloux

Peaky Blinders (2013– )

Slovenski naslov: -
Država: VB
Leto: 2013
Žanri: Krimi, Drama
Dolžina: 6x60' (1. sezona),  Imdb
Avtor: Steven Knight
Igrajo: Cillian Murphy, Sam Neill, Helen McCrory, Annabelle Wallis, Paul Anderson, Iddo Goldberg, Charlie Creed-Miles, Joe Cole

V nedavnem zapisu posvečenem tv-seriji Padec (The Fall, 2013–) sem obljubil večjo pokritost dogajanja na področju tv produkcije, ideja pa je vsaj enkrat mesečno predstaviti kakšno izmed tv serij z vedno daljšega seznama potencialno zanimivih nalovov.  BBC-jeva produkcija Peaky Blinders je naslov na tem seznamu, ki je s svojimi osnovni karakteristikami obetal zelo veliko. Avtor serije je Steven Knight,  ki je v sodelovanju s Tomom Hardyjem posnel Locke (2013), eno najprijetnejših presenečenj lanskega leta in človek, ki se je v preteklosti izkazal kot zelo vešč scenarist. Izpod njegovega peresa sta prišla scenarija za Umazane lepe stvari (Dirty Pretty Things), ki ga je posnel Stephen Frears, in Smrtne obljube (Eastern Promises) v režiji Davida Cronenberga. Anglež sicer veliko dela za televizijo, Blindersi pa so najbolj ambiciozen tv-projekt v njegovem razgibanem ustvarjalnem opusu. 

Zgodba se odvija v angleške mestu Birmingham, v času med prvo in drugo svetovno vojno. Vojni veterani, ki jim je uspelo preživeti strahote prve svetovne vojne, po vrnitvi domov poskušajo svoja življenja vrniti v stare tirnice, toda težko življenje, postvojne travme in mačehovski odnos države do  preživelih, poglabljajo njihovo nezadovoljstvo, jezo in depresijo. Med njimi je tudi  Thomas Shelby (Cillian Murphy) član birminghamske tolpe Peaky Blinders, ki se iz vojne vrne kot veliko ambicioznejši in zrelejši mož. Rojeni vodja pravzaprav, ki v novih okoliščinah vidi priložnost, da družinske posle (kraje in ilegalne stave) povzdigne na višji nivo. Po družinski hierarhiji vloga glave družine pripada starejšemu bratu Arthurju (Paul Anderson), a ko spoznamo družinsko dinamiko hitro dojamemo, zakaj je mlajši Thomas bolj primeren za to vlogo. Tako kot vsaka družina vpletena v kriminalne posle, tudi družina Shelby ima svojega consiglierja in v tem primeru je to teta Polly (Helen McCrory), ki deluje iz ozadja in s tiho diplomacijo zna rešiti marsikakšen problem. Ko tolpi v roparski akciji v roke po naključju pade kontejner poln orožja in streliva, oblasti v mesto pošljejo prebrisanega, brezkompromisnega policijskega inšpektorja (Sam Neill), ki pri svojem delu  uporablja napredne policijske metode. Inšpektor v gnezdo sovražnikov pošlje agentko pod krinko (Annabelle Wallis), ki se bo poskušala približati Thomasu in njegovim možem.  

Večina poročevalcev Peaky Blinders opisuje kot angleški odgovor na ameriško uspešnico Imperij pregrehe (Boardwalk Empire, Terence Winter, 2010–2014). Primerjava je povsem na mestu, saj sta seriji sinhronizirani na dveh pomembnih področjih: tematskem (obe prikazujeta vzpon kriminalnih združb/posameznikov) in časovnem (obe sta umeščeni v obdobje med  prvo in drugo svetovno vojno). Z zadovoljstvom ugotavljam,  da se tudi ostanek sveta v produkcijskem smislu vedno bolj približuje ameriškim produkcijskim standardom: Skandinavci, Francozi, Angleži, Italijani… so praktično že na enakem nivoju in Blindersi so najboljši dokaz pravilnosti te trditve. Uvodna tema je Cavova "Red Right Hand," ki napoveduje odličen soundtrack serije, na katerem poleg Cava in The Bad Seedsov slišimo The White Stripes, Toma Waitsa, PJ Harvey, Arctic Monkeys… Serija na naše zaslone prinaša vizualno razkošno in verno rekonstrukcijo 20-ih let prejšnjega stoletja, turbulentnega obdobja v zgodovini mesta Birmingham, ki so ga poleg revščine in kriminala zaznamovala tudi politična vprašanja. Le-ta so sprožila policijske operacije usmerjene proti komunističnemu gibanju in vseprisotno IRO, ki je v tem obdobju vodila gverilsko vojno proti pripadnikom britanskih varnostnih sil. Pri serijah, ki »žonglirajo« z večjim številom likov  je vedno težko najti pravo razmerje oziroma stopnjo karakterizacije posameznih likov in v tem segmentu Knight in njegova ekipa pri večini pomembnejših likov dosežejo solidne rezultate. Največ pozornosti je razumljivo namenjeno niansiranju Thomasa Shelbyja, osrednjega (anti)junaka, ki ni zgolj brezkompromisen in neustrašen mafijc, ki z zločini tlakuje svojo pot proti vrhu. Thomas je človek, ki se zaveda, da njegova moč izvira iz enotnosti družine in podpore lokalne skupnosti, ki bi zelo hitro obrnila hrbet nadutem samovšečnežu. Zato nikoli ne ravna impulzivno, saj je vsaka poteza del skrbno premišljene strategije, s katero uresničuje dolgoročne cilje. Thomas je manipulator, ki usmerja življenja ljudi okoli sebe (tudi najožjih družinskih članov), a jim je obenem pripravljen prisluhniti in pošteno nagraditi njihov prispevek k skupni stvari. 

Vse te lastnosti  odlično pooseblja podcenjeni irski igralec Cillian Murphy, ki ga večina pozna po stranskih vlogah v Nolanovih blockbusterjih, jaz pa bi na tem mestu raje izpostavil njegovo napihovanje igralskih mišic v naslovih kot so: 28 dni pozneje, Intermission, Veter, ki trese ječmen… Lik takšnega kalibra potrebuje dostojnega nasprotnika in ga tudi najde v izvrstnem Samu Neillu, za romantično komponento filma pa poskrbi relativno neznana angleška igralka Annabelle Wallis, ki igra agentko pod krinko, v katero se zagleda vodja Peaky Blindersov. Avtor Steven Knight, sicer rojeni Birminghamčan, je v nekemu intervjuju povedal, da je v scenarij vključil kar nekaj  podrobnosti, ki jih je med odraščanjem (in kasneje v zrelih letih) slišal od staršev in sorodnikov, ko so ti obujali spomine na stare čase. Peaky Blindersi zainteresiranim nedvomno prinašajo kvalitetno zabavo, a vseeno se še enkrat moram vrniti na Imperij pregrehe in primerjalno ugotoviti, da britanski sorodnik vseeno ne premore scenaristične kompleksnosti HBO-jeve kriminalne sage. Mestoma zmoti tudi predvidljivost, predvsem v uvodnih epizodah, saj izkušenejši gledalec hitro predvidi osnovne smernice, v katerih se bo zgodba razvijala naprej.  A v nadaljevanju stvari funkcionirajo bolje, saj ustvarjalcem uspe potegniti nekaj asov iz rokava, ki napovedujejo zanimiv razvoj dogodkov  v drugi sezoni, ki se je na Otoku že odvrtela in je že dostopna na blu-ray ploščku. V drugi sezoni se ekipi pridružita še Tom Hardy in Noah Taylor, kar je razlog več (pravzaprav dva), za še eno druženje z birminghamsko druščino. 

Ocena:

Shi hun [Soul] (2013)

Slovenski naslov: -
Država: Tajvan
Leto: 2013
Žanri: Drama, Grozljivka, Triler
Dolžina: 111' , Imdb
Režija: Mong-Hong Chung
Scenarij: Mong-Hong Chung
Igrajo: Jimmy Wong, Joseph Chang, Liang He-chun, Tou Chung-hua, Chen Shiang-chyi, Leon Dai

Soul je četrti celovečerec tajvanskega režiserja Mong-Hong Chung, ki je svoje filme že predstavljal v Locarnu (The Fourth Portrait, 2010) in Cannesu (Parking, 2008). Njegov zadnji izdelek so med drugim zavrteli v Torontu in na bližnjem Far East Film festivalu v Udinah, kjer ga je "ujel" moje radar za otkrivanje potencialno zanimivih naslovov. Glavni junak zgodbe je A-chuan (Joseph Chang), mladenič zaposlen v japonski restavraciji v Tajpeju, ki se v zadnjem obdobju obnaša precej čudno. Nekega dne v službi kolapsira in konča v bolnišnici. Preiskave ne ponudijo nobenih otipljivih rezultatov, zato zdravniki kot najverjetnejši vzrok težav označijo težjo obliko depresije. Nekaj dni kasneje sodelavci A-chuana odpeljejo v rojstno vas v gorah; v čudovitem naravnem okolju, v družbi ostarelega očeta, so njegove možnosti za okrevanje nedvomno boljše. Čez nekaj dni v gorsko kočo pride tudi A-chuanova sestra, ki bo poskušala očetu pomagati z povsem odsotnim bratom, ki od prihoda ni spregovoril niti ene same besede. Sestra je v skrbeh, saj brat že več dni nič pojedel, a že naslednjo noč je malo bolj pomirjena, ko ga sredi noči opazi s polnimi usti. Spokojna vseeno ne more biti, ko vidi, da brat vase tlači ledeno mrzlo hrano naravnost iz hladilnika. Naslednje jutro ostareli oče vstopi v hišo in na tleh zagleda hčerkino truplo.    

»Hotela me je poškodovati.«, izusti mladenič. »Kdo sploh si?« ga vpraša oče. »Videl sem, da je to telo prazno, zato sem se vanj naselil.« mirno odvrne mladenič. Se je v A-chunu prebudil psihopat, ki se je vseskozi skrival globoko v njem?  So oblast nad njim prevzele demonske sile? Ali je vse skupaj morda rezultat duševne bolezni, zaradi katere je mladenič povsem izgubil stik z realnostjo? To je izhodišče, iz katerega nas Mong-Hong Chung pelje v razkrivanje družinskih skrivnosti in narave odnosa med ostarelim očetom in sinom. Soul je zelo samosvoj, netipičen film in to je po moji oceni ena izmed njegovih glavnih prednosti. Z zlim duhom obsedeni mladenič tako ne počne nič tipičnega: je povsem miren, ne preklinja, ne bruha, ne govori s hripavim zlobnim glasom in na splošno ne počne nič, kar spada v standardno folkloro pri podobnih likih. Obračanje obrazcev je prisotno tudi pri očetu, drugem najpomembnejšem akterju, ki mu po ustaljenih standardih pripada vloga dobrosrčnega starčka, ki sina poskuša rešiti pred zlobnimi silami, saj se gledalec na neki točki začne (upravičeno) spraševati, ali ni oče tisti resnični zlobnež? Tovrstni filmi težko funkcionirajo brez ustrezne atmosfere, ki je v tem primeru izjemno dobro uglašena z vsebinsko in vizualno komponento filma. Pohvalil bi tudi subtilno glasbeno podlago in »oko« za selekcijo snemalnih lokacij, ki v enem trenutku delujejo zlovešče, v drugem pa nas prevzamejo z izjemno lepoto, za katero v psiholoških dramah in grozljivkah navadno ni prostora. Poseben ton filmu daje dobro odmerjeni deadpan humor, ki na zanimive načine popestri marsikakšno situacijo. Čeprav Soul ne doživljam kot grozljivko, to še en pomeni, da teh elementov ni. Prej nasprotno, saj se Chung izkaže s fantastično koreografijo in režijo horor sekvenc, ki jih sicer ni veliko, vendar le-te učinkovito poženejo kocine pokonci. Film je narejen tako, da gledalcu pušča prostor, da zapolni določene praznine. Priznam, da je zame nedorečenost, ki izvira iz teh odločitev bila nekoliko moteča, vendar sem v seštevku z videnim več kot zadovoljen.  

Ocena: