Alexander the Last (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 72 minut, Imdb
Režija: Joe Swanberg
Scenarij: Joe Swanberg, David Lowery, Jess Weixler, Justin Rice
Igrajo: Jess Weixler, Justin Rice, Barlow Jacobs, Amy Seimetz, Sean Price Williams, Jane Adams

Za boljše razumevanje naslednjega povzetka bom najprej poskušal razložiti pomen angleške besede mumblecore. Poskušal bom zadevo čimbolj poenostaviti. Mumblecore je filmski žanr, zajema navadno ultra-nizkoproračunske filme, ki obravnavajo tematiko medčloveških odnosov in ljubezenskih razmerij, v glavnih vlogah so navadno študenti ali mladi pari sredi tretjega desetletja življenja. Režiser navadno uporablja neprofesionalne ali neznane igralce, saj tako želi poudariti pristnost posnetega materiala.

Alex je mlada igralka poročena z Eliottom, glasbenikom, ki je velikokrat zdoma zaradi obveznosti, ki jih narekuje njegov poklic.  Te okoliščine puščajo mladi Alex veliko prostega časa za njeno igralsko kariero in druženje z drugimi ljudmi. Alex poleg časa ki ga porabi za gledališke vaje pogosto preživi nekaj ur s starejšo sestro Hellen, fotografinjo, ki je prav tako kot Alex v zakonski zvezi. Gledališke vaje pridejo v fazo, v kateri Alex in njen soigralec Jamie vadita intimne prizore, po katerih odnos med igralskim parom postane bolj intimen. Niz naključij gradi nadaljnje dogajanje. Eliott je spet odsoten, Jamie (prišlek v New Yorku, ki želi graditi igralsko kariero) pa potrebuje prenočišče. Mesto na svojem kavču mu ponudi Alex, o tej nameri obvesti odsotnega moža. Zdi se da se zgodba neizogibno premika v predvidljivi smeri, dokler v igro ne vstopi Hellen in v maniri izkušene ženske, ki ve kaj hoče spravi Jamieja v svojo posteljo. Ljubezenski trikotnik dveh poročenih sester in mladega igralca povzroči trenja in nestabilnost v življenjih vseh vpletenih.

Ta film bi lahko vzeli tudi kot nekakšno študijo medčloveških odnosov, čustev in vsega ostalega, kar paše zraven. Takšen film definitivno ne bo po godu širšemu občinstvu, saj je v svojem pristopu zelo surov, grob, skoraj dokumentarističen. Za prehode med nekaterimi sekvencami je uporabljen nekajsekundni črn zaslon.  Ljubitelji vizualne dovršenosti v njem sigurno ne bodo uživali, a zato ta film ima nekaj drugih adutov. Odlično  generira zelo pristno, realistično atmosfero, v kateri kraljujejo neizrečene besede in čustva izrisana na obrazih protagonistov. Generalno ta film zajema tista najbolj intimna človeška čustva, ter na njih gradi svojo prepričljivost. Digitalna era omogoča ustvarjalcem kot je Joe Swanberg nekakšno globalno predstavitev njegovih filmov, saj živimo v časih, ko skoraj nič ne mine neopaženo. Alexander the Last poskuša zradirati linijo med resničnim življenjem in filmom, realnostjo in igro in v tem je zelo dober. Če ste odprto do nekoliko drugačnega filmskega izraza, vam bo ta film verjetno dovolj zanimiv, če pa raje imate klasične, ali bolje povedano ustaljene pripovedne tehnike, vas ta film ne bo prepričal. Zame je bil dovolj zanimiv in drugačen, da si je prislužil solidno oceno.  Pa še zanimivost za konec. Režiser Joe Swanberg pogosto dovoljuje glavnim igralcem aktivno sodelovanje pri ustvarjanju scenarija in dialogov in tudi Alexander ni nobena izjema.

Ocena: 6.5/10