Triage (2009)

Slovenski naslov: Triaža
Država: Irska, Španija, Belgija, Francija
Leto: 2009
Žanri: Drama, Vojni
Dolžina: 99 minut, Imdb
Režija: Danis Tanović
Scenarij: Danis Tanović po romanu Scota Andersona
Igrajo: Colin Farrell, Jamie Sives, Paz Vega, Kelly Reilly, Branko Djuric, Christopher Lee, Mozaffar Shafeie, Luis Callejo, Alex Spijksma, Ian McElhinney

Skoraj neverjeten se mi zdi podatek, da je minilo že devet let od Nikogaršnje zemlje, filma, ki je Tanovića postavil na mednarodni filmski zemljevid. Od takrat je oskarjevec posnel le eden pravi celovečerec, nič kaj odmevni L'enfer (2005), po scenariju legendarnega Krzysztofa Kieslowska. Lani je vendarle posnel še enega, Triažo, vojno dramo s priznanimi igralskimi imeni in znova doživel več ali manj negativne oz. mlačne odzive. Zelo dolgo sem odlašal z ogledom, prav zaradi teh, filmu nenaklonjenih odzivov.

Mark (Colin Farrell) in David (Jamie Sives) sta fotoreporterja, poročevalca s kriznih območij. Bila sta že povsod, tokrat se odpravita v iraški del Kurdistana, še danes neobstoječe države, za katero se kurdsko ljudstvo bori že zelo dolgo. Kurdistan se nahaja na področju treh velikih držav: Turčije, Irana in Iraka, spopadi so bili najsilovitejši ravno v iraškem delu Kurdistana. Mark in David se odpravita na krizno območje, toda tokrat je Davidova situacija nekoliko drugačna. Kmalu bo postal očka, zato več ni pripravljen narediti »vse« za dober posnetek. Impulzivni, vihravi Mark ju vleče na čedalje bolj nevarna območja, dokler se David ne odloči, da ima dovolj. Po zadnjih dogodkih, ko sta se znašla sredi zelo močnega topniškega obstreljevanja,  zanj dvomov ni več. Zapustil bo Kurdistan, saj je že »prerasel« prenevarno izpostavljanje, zdaj so druge stvari zanj veliko pomembnejše. Po časovnem preskoku najdemo Marka v bolniški postelji, hudo ranjenega. Kot vse kaže, je na koncu vendarle prišel preblizu vrelišču spopada in zato prejel svojo dozo svinca. Po večtedenskem okrevanju je Mark dovolj močan za pot domov, a ko tam prispe izve, da se David še ni vrnil iz Kurdistana. Njegova punca Elena (Paz Vega) hitro začuti, da Marka poleg vidnih poškodb, tarejo tudi druge težave, bolj psihične narave.

V uvodu v ta spis sem razkril svoje dvome, glede kakovosti najnovejšega izdelka Danisa Tanovića. Tudi moja ocena se ne bo veliko razlikovala od nekega, recimo temu, mednarodnega povprečja, le da sem se jaz k ogledu spravil brez velikih pričakovanj, za razliko od večine filmskih navdušencev, ki je film videla že pred meseci, ko odzivov še ni bilo tako veliko. Če nimaš velikih pričakovanj, potem tudi razočaranje ne more biti veliko. Zgodba sicer nikoli ni bila edini element, ki opredeljuje kakovost posnetega materiala. Trdnih pravil itak ni, vse je odvisno od tega kako je kaj narejeno. Odlično Farrellovo igro lepo dopolnjujejo ostali člani igralske zasedbe, ki korektno opravijo svoje delo. V čem je potem problem? Enostavnega odgovora ni. Film ki je v prvi tretjini vojna drama, se v nadaljevanju spremeni v psiho-dramo v kateri se glavni akter bojuje s posledicami kurdistanskih dogodkov. V prvem delu me je zmotila vloga dr. Talzanija (Branko Đurić), oz. njegov način reševanja zdravstvenih problemov ranjencev, ki ima kontra-učinek nepotrebnega pretiravanja. Gledalcu je takoj jasno, kakšna je Davidova usoda, zato je misitifikacija celotnega dogodka neučinkovita in nepotrebna. Tudi super-psihijter (Christopher Lee) je nepotreben scenaristični dodatek, odnos med Eleno in dedkom nima potrebne teže, da bi upravičil svojo uvrstitev v končni izdelek. Malo tu, malo tam, se film izgublja v preširoko zastavljenih okvirjih. Največji krivec je vsekakor Tanović, nekaj prispeva še dejstvo, da gre za koprodukcijo, preveč producentov skoraj nikoli ni dobra popotnica. Režiser je v tem primeru običajno prisiljen delati kompromise, ki se navadno slabo odražajo na kakovost samega filma. Triaža ni porazen film, zgolj povprečna vojna drama, ki je Tanovića potisnila še eno stopnico nižje. Njegov naslednji film Cirkus Columbia, bo dobra priložnost za popravljanje vtisov.

Ocena: 6.0/10