Hachiko: A Dog's Story (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA, VB
Leto: 2009
Žanri: Drama, Družinski
Dolžina: 93 minut, Imdb
Režija: Lasse Hallström
Scenarij: Stephen P. Lindsey, Kaneto Shindo
Igrajo: Richard Gere, Joan Allen, Sarah Roemer, Erick Avari, Jason Alexander, Davenia McFadden, Robbie Sublett

Že pred leti (1987), so Japonci posneli svojo verzijo te zanimive zgodbe o povezanosti človeka in njegovega najboljšega prijatelja. Lani se je predelave filma, ali ponovnega snemanja iste zgodbe, ki se je odvijale v 30-ih letih prejšnejga stoletja na Japonskem, lotil priznani švedski režiser Lasse Hallström, v  glavni vlogi pa Richard Gere, s katerim sta že sodelovala že pri solidnem The Hoax nekaj let nazaj.

Profesor Parker Wilson (Gere) se je nekega mrzlega večera vračal s službene poti. Ob prihodu na železniško postajo je naletel na prikupnega mladega psička, ki je taval okoli. Ker ga na postaji niso hoteli vzeti v varstvo do jutra, ga je profesor vzele s sabo domov. Čeprav je ženi obljubil, da psov več ne bodo imeli (sklepamo, da je prejšnji pes umrl), profesor po tihem upa, da bo žena spremenila mnenje in dovolila, da psička obdrži. Ko psa po nekaj dnevih  nihče ne pride iskati in se profesor vedno bolj navezuje na prikupno živalco, žena le privoli v njegov ostanek. Ob raziskavi pomena pasje ogrlice profesor izve, da gre za posebno pasmo Akita, na ogrlici je vpisano njegovo ime (Hachi), značilnost te pasme je velika navezanost na gospodarja. Leta so minevala in profesor in Hachiko sta postala velika prijatelja, pes je gospodarja vsakodnevno spremljal do železniške postaje, na poti v službo in ga zvečer tam tudi pričakal, ko je ta prihajal nazaj domov. To početje je postalo nepogrešljiva rutina za oba, psa in njegovega gospodarja.

Že pred ogledom sem vedel, kaj lahko pričakujem. Vedel se, da gre za film, ki bo trkal na gledalčeva čustva. Poznal sem tudi ozadje zgodbe, tako da zame presenečenj ni bilo. Skratka, film je bil popolnoma predvidljiv, ko enkrat poznaš ozadje, drugače niti ne more biti. Ne glede na vse kar sem vedel, me je film ganil, ni me pustil ravnodušnega, kar v največji meri pripisujem izjemni zgodbi, po kateri so ga posneli. Lasse Hallström je rutinsko opravil svoje delo in posnel film, ki je idealna izbira za zapolnitev družinskega popoldneva. Čez ne vem koliko let, čustva ki so jih gledalci občutili ob ogledu bodo zagotovo zbledela, toda zgodba o psu ki je dolga leta čakal na vrnitev gospodarja, zagotovo ne bo. Film v ZDA ni doživel kino distribucije, ampak je šel naravnost v videoteke, kar odgovorni verjetno močno obžalujejo. Navadno visoka ocena na IMDB pomeni komercialno uspešen film (trenutno 8.1/10), upal bi staviti, da bi film bil velika komercialna uspešnica, če bi doživel kino distribucijo. Če je neumnost tipa Alvin in veveričke zaslužila milijone, sem prepričan, da se nič slabše nebi odrezal niti kuža Hachiko.

Ocena: 7.0/10