Tony (2009)

Slovenski naslov: Tony
Država: VB
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 76 minut,  Imdb 
Režija: Gerard Johnson 
Scenarij: Gerard Johnson
Igrajo: Peter Ferdinando, Frank Boyce, Lorenzo Camporese, Cyrus Desir, Francis Pope, Ricky Grover, Neil Maskell

Če bi Tonyja (Peter Ferdinando) srečali na cesti, bi vam se ta verjetno najprej smilil. Nato bi vam se mogoče zazdel nekoliko čuden, ampak ga verjetno nikoli nebi imeli za nevarnega. Občutek bi vas prevaral, kajti Tony je zelo nevaren. Mogoče ta teza ne drži, ko ga kamera spremlja na njegovih sprehodih skozi mesto. A ko enkrat pridete v njegovo stanovanje in če niste dovolj vljudni, če ste nekulturni ali nesramni, vas lahko doleti zelo kruta kazen. Mogoče sem strahopetec brez trohice poguma zunaj na cesti, toda tukaj, v mojem stanovanju, jaz postavljam pravila! Nekako tako Tony zagrozi narkomanu, ki noče umakniti nog z njegove mize. Tony že dolgo živi sam, preživlja se s socialno podporo. Kratkočasi se z gledanjem akcijskih B filmov in sprehodi, med katerimi poskuša najti kakšnega prijatelja, njegova merila niso ravno visoka, kar je glede na kraje kjer se zadržuje, povsem logično. Zadnje čase Tony ima ogromno težav, saj ga jezni nasilnež ima za pedofila, socialna služba mu želi ukiniti podporo in od njega zahteva, naj sprejem ponujeno službo, tudi z iskanjem prijateljev nima sreče. Kontrolor, ki mu želi odvzeti televizor zaradi neplačevanja RTV naročnine, je le vrh ledene gore.

Sprva sem mislil, da je Tony čistokrvna grozljivka, kar ni ravno moj priljubljeni žanr in zelo težko uživam v teh filmih, posebej če gre za tipične klišejske grozljivke, ki rastejo kot gobe po dežju (tukaj zraven pašejo tudi tiste, ki se na veliko oglašujejo in pobirajo velike denarce na kino blagajnah). Prava umetnost je najti kakšno, ki bi bila tako kakovostna, da bi na koncu lahko zatrdil, da si pogledal dober film. Na srečo ta film ni nič od tega. Tony je film o osamljenem človeku in njegovih »težavah v komunikaciji« z okoljem. Težko bi rekel, da Tony izbira svoje žrtve. Prej bi rekel, da se na kruti konec obsodijo kar same, s svojimi postopki. Režiserjev dokumentaristični pristop le krepi grozovitost in ustvarja turobno atmosfero Tonyjevega vsakdana. Ne moremo trditi da Tony uživa v svojem početju, tako kot večina serijskih morilcev. Ravno nasprotno, Tony takšno početje dojema kot nujno opravilo, ki bo zaščitilo njegovo integriteto. Udarec s kladivom po glavi je zanj nekaj povsem običajnega, nekaj takega, kot če bi vam recimo ponudil kozarec limonade. Surov, s kančkom črnega humorja in socialne drame, Tony je dovolj drugačen, da kakovostno izstopa iz povprečja.

Ocena: 7.0/10