Hwanghae (The Yellow Sea)

Slovenski naslov: Rumeno morje
Država: J.Koreja
Leto: 2010
Žanri: Krimi, Drama, Triler 
Dolžina: 157',  Imdb
Režija: Hong-jin Na
Scenarij: Hong-jin Na
Igrajo: Ha Jung-Woo, Kim Yun-Seok, Jo Sung-Ha, Lee Cheol-Min, Kwak Byung-Kyu, Lim Yeo-Won 

Rumeno morje je film, ki je pri številnih ljubiteljih korejske kinematografije zbujal velike apetite in pričakovanja. Razlog je preprost. Film je režiral Hong-jin Na, ki me je pred časom močno navdušil z Zasledovalcem (Chugyeogja / The Chaser, 2008), zato sem pozorno spremljal dogajanje okoli Najevega novega projekta. Film je v J. Koreji štartal konec preteklega leta, mednarodna premiera je bila rezervirana za letošnji Cannes, ko so film zavrteli v sekciji Poseben pogled (Un Certain Regard). Na je uporabil več igralcev, s katerimi je sodeloval že pri Zasledovalcu, le da je nekoliko premešal karte med pozitivci in negativci, a o tem nekaj več v nadaljevanju.

Med drugo svetovno vojno so bili številni Korejci prisiljeni zapustiti svoje domove, v begu pred brutalno strahovlado japonskih okupatorjev. Številni so zatočišče našli v sosednji Kitajski, zato tudi danes na kitajskem severovzhodu obstaja pokrajina, v kateri večinsko prebivalstvo sestavljajo Korejci. In prav tam, na severovzhodu Kitajske, v provinci Yanbian, korejski avtonomni prefekturi,  srečamo obubožanega taksista Gu-nama, človeka z resnim kockarskim problemom in velikanskim dolgom pri lokalnih mafijcih. Tisto kar ne pobere mahjong, vzamejo mafijski upniki. Pred pol leta je Gu-namova žena odšla v J. Korejo. Od takrat o njej ni slišal nič. Ženina ilegalna pot je kriva za Gu-namov dolg in mafijce, ki mu vsakodnevno dihajo za ovratnik. Žena bi se morala zaposliti in domov pošiljati denar, s katerim bi Gu-nam poplačal dolg, toda realnost  je povsem drugačna. Ne denarja, ne žene ni nikjer, dolg je ostal, upniki so iz dneva v dan bolj nestrpni. Gu-nam se zaveda, da ga ne čaka nič dobrega, ko ga na pogovor povabi gangsterski šef Myun-ga. Ta mu ponudi izhod v sili, posel s katerim lahko odplača dolgove. Po ilegalnih poteh ga bodo poslali v Seul, nakar bo imel deset dni časa, da najde in umori nekega seulskega poslovneža. Če bo čas, lahko poišče tudi ženo in ugotovi, kaj se je z njo zgodilo. Po kratkotrajnem razmisleku Gu-nam sprejme ponudbo in že naslednji večer se znajde v skupini ilegalnih prebežnikov, ki v ribiški ladji pluje proti korejski obali.

Po Gu-namovem prihodu na Korejski polotok, Na film prestavi v višjo prestavo in pripoved začne dobivati obrise tistega, kar sem tudi pričakoval. Kar sledi je lep primer vrhunskega vizualnega pripovedovanja, v katerem skorajda ni dialoga. Gu-namovo opazovanje tarče in njegove priprave na eksekucijo so odlično posnete in zmontirane, prihod drugega tima morilcev na prizorišče pa nekakšna prelomnica, po kateri gledamo pripoved nabito z akcijo in nasiljem. In tukaj je treba potegniti črto in povedati, da je tisto kar sledi sicer vizualno zelo užitno, dobro zrežirano, montirano, odigrano, a vseeno zaradi več razlogov gre za manjše razočaranje, ki ne ponudi tistega ultimativnega užitka, ki sem ga od Naja pričakoval. Režiser se ne približa odličnosti Zasledovalca, pa ne zato, ker bi njegovi liki bili nezanimivi. Bivši zvodnik/pozitivec iz Zasledovalca je tudi tukaj neverjetno prepričljiv, tokrat kot zlobnež Myun-ga (ki mimogrede ima odličen smisel za humor), zato ga brez pomisleka lahko uvrstim med najbolj markantne like v novejši korejski filmski zgodovini. Zelo prepričljiv je tudi njegov nasprotnik iz Zasledovalca, ki je tokrat prevzel vlogo glavnega junaka, tistega, za katerega naj bi navijalo občinstvo. In prav tu se zatakne, kajti motivacija glavnega junaka, potem ko ta enkrat opravi svojo nalogo, je milo povedano, vprašljiva. Pričakoval sem, da se bo pripoved usmerila v raziskovanje usode pogrešane Gu-namove žene, toda ta »problem« v nadaljevanju ima bolj obrobno vlogo.

Sam proti vsem je najbližja definicija, kajti Gu-nam ima za petami južnokorejsko mafijo in policijo, v mesto je prišel tudi neizprosni Myun-ga. Mislim, da je režiser/scenarist nekoliko pretiraval v zaničevanju korejske policije in omalovaževanju lokalnih mafijcev. Južnokorejska mafija v primerjavi s prišleki iz Yanbiana deluje kot negovan hišni cucek, ki ga napada  čreda divjih volkov. Verjamem, da bo za večino nekoliko moteče zelo nazorno mesarjenje, čeprav so prav ti deli najbolj zanimivimi. V nekem trenutku Myun-ga kot orožje uporabi veliko oglodano kost (asociacija na Odisejo 2001), sicer pa je večino časa v ospredju že pregovorna korejska ljubezen do sekir, nožev in hladnega orožja nasploh. Ne manjka niti spektakularnih avtomobilskih pregonov, trkov, pretepov….  Rumeno morje je film, ki se ga izplača videti. Že zato ker menim, da gre za vrhunskega režiserja, ki se je v svojem drugem režiserskem poskusu odločil posneti nekaj drugačnega. Verjamem, da bi Na zlahka ponovil vajo in posnel The Chaser  2, toda odločil se je drugače in nekoliko tvegal z epsko dolžino, novimi prejemi (ročna tresoča kamera) in nekaj zgodovinskega ozadja. Tokrat mu dodelim zelo solidno trojko in seveda nestrpno pričakujem nove stvaritve iz njegove delavnice. (+3)

Ocena: