Slovenski naslov:
Ni naslova
Država:
ZDA, Nemčija
Leto:
2011
Žanri:
Komedija, Drama
Dolžina:
97',
Imdb
Režija:
Michael Dowse
Scenarij:
Jackie Filgo, Jeff Filgo
Igrajo:
Topher Grace, Anna Faris, Dan Fogler, Teresa Palmer
Matt Franklin je pred kratkim diplomiral na prestižni tehnološki fakulteti in si vzel nekaj časa za razmislek, kajti še vedno se ni odločil, kaj bo počel v življenju. Zaposlil se je v lokalni videoteki, kjer dela skupaj z Wendy,njegovo sestro dvojčico in najboljšim prijateljem Barryjem. Starši pritiskajo nanj, naj se vendarle odloči in si poišče pravo zaposlitev, ali naj nadaljuje s šolanjem. Nekega dne v videoteko vkoraka Tori Frederking, njegova srednjošolska ljubezen, ki jo Matt ni nikoli pozabil. V resnici Matt nikoli ni zbral dovolj poguma, da bi ogovoril prikupno blondinko, njegova zatreskanost je ostala na ravni platonske ljubezni. Ker želi pustiti dober vtis se zlaže, da je zaposlen v ugledni bančni ustanovi Goldman Sachs. Po nekoliko nerodnem pogovoru skleneta, da se bosta najverjetneje spet srečala zvečer, na največji študentski zabavi ta hip, ki jo že tradicionalno organizira priljubljeni Kyle Masterson. Čeprav navadno ne hodi na podobne zabave Matt sklene, da je napočil čas, da poskuša nekaj narediti. Zvečer bo imel verjetno zadnjo možnost, da osvoji Tori, zato zbere pogum in se v družbi Barryja in Wendy odpravi na zabavo.
Ko sem pregledoval aktualno ponudbo in ugotovil, da je Take Me Home Tonight režiral Kanadčan Michael Dowse, ki je pred časom podpisal solidna
Fubar,2002 in Vse je šlo k vragu, Pete Tong
(It's All Gone Pete Tong, 2004), sem pomislil, da bi naslovni film lahko bil povsem spodobno razvedrilo. Tudi igralska zasedba je za tovrsten film bila kar zanimiva, zato sem zagriznil in mu ponudil priložnost. In doživel popolno razočaranje, kajti gre za zelo slab film, za katerega zelo težko najdem kakšno pozitivno besedo. Topher Grace igra nadpovprečno inteligentnega mladeniča, ki svojih možganski kapacitet ne zna uporabljati, ali kot je to v filmu opredeljeno, se še vedno išče in poskuša ugotoviti, kaj naj naredi s svojim življenjem.
Če upoštevam , da sta na scenariju delala Jackie in Jeff Filgo, da je prste vmes pri scenariju je imel tudi Grace, s katerim sta že sodelovala v priljubljeni tv nanizanki Oh, ta sedemdeseta, potem je jasno, da je prav ta trojček nosi največ odgovornosti za karakterne lastnosti likov. Zato se sprašujem, kako so sploh prišli na idejo, da nam nadpovprečno inteligenten mladenič, ki počne neverjetno butaste stvari, lahko ponudi smeh in zabavo. A tu ni konec, tudi stranski liki so obupni. Dan Fogler v vlogi Mattovega najboljšega prijatelja je tisti lik v filmu, ki je v zgodbo instaliran samo zato, da gledalca spravlja ob živce. Anna Faris sicer ni tako nadležna kot Dan Fogler, a njeni vlogi ne morem pripisati nobenega kvalitetnega aspekta. Kaj sploh zapisati o filmu, ki želi biti komedija, a ji v devetdesetih minutah ne uspe niti enkrat samkrat nasmejati gledalca. Take Me Home Tonight je film, ki se mu je najbolje izogniti v širokem loku, zato bom tukaj zaključil z nakladanjem. Škoda časa in besed.
Ocena:
Ni tako podpovprečna komedija, kot jo avtor bloga opisuje... Meni pa je bil Dan Fogler za krepnit od smeha, še posebno po "smuku na kratke proge".
OdgovoriIzbrišiLP, Andrej
Sam žal nisem zasledil nič zabavnega in sem ga doživel tako, kot sem ga ocenil. Toda vsaka ocena je v veliki meri subjektivna, zato se je najbolje v kakovost kakega naslova prepričati na lastne oči. Se pač strinjava, da se ne strinjava :)
OdgovoriIzbrišiJaz pa moram rečt, da sem bil kar presenečen nad filmom. Res da je bil predvidljiv do konca, pa klišejski (in vse, kar spada zraven), ampak mi je bil pa kljub temu zelo gledljiv in ne tako zatežen, kot kakšne druge komedije, ki jih gledamo danes. Igralci so mi bili všečni, noben se mi ni zdel 'nadležen', njihovi dialogi so se mi pa zdeli dovolj iskreni, da jim gledalec lahko verjame.
OdgovoriIzbrišiFilm za preganjanje prostega časa.