Faster

Slovenski naslov: Hitro maščevanje 
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Akcija, Krimi, Drama
Dolžina: 98',  Imdb
Režija: George Tillman Jr.
Scenarij: Tony Gayton, Joe Gayton 
Igrajo: Dwayne Johnson, Billy Bob Thornton, Carla Gugino, Moon Bloodgood, Oliver Jackson-Cohen, Maggie Grace, Tom Berenger

Hitro maščevanje ne porabi veliko časa za pojasnjevanje. Z najbolj pomembnimi detajli iz preteklosti se seznanimo med samo akcijo, ko je glavni junak, Šofer, že na prostosti. Na poti iz zapora mu upravnik Berenger, v nekakšnem poslovilnem govoru razloži pomen rehabilitacije za bivšega kaznjenca in podobne reči. Šofer posluša, a v resnici ga zanima le pot do izhodnih vrat. Že po nekaj urah na prostosti sedi v hudem avtu in se vozi proti pisarni zasebnega preiskovalca. Ta mu izroči seznam z imeni ljudi, ki so ubili njegovega brata in so neposredno odgovorni za njegovo bivanje za zapahi. Pred desetimi leti je Šofer bil del ekipe, ki je uspešno izvedla bančni rop. Potem ko so bili že na varnem, so v skrivališče vpadli do zob oboroženi napadalci. Pobili so njegove tovariše in tudi on bi moral umreti, toda rešila ga je v lobanjo vgrajena metalna ploščica. Zdaj je v rokah držal seznam vseh, ki so sodelovali v napadu. Po desetih letih je napočil čas, za vroče maščevanje.

Moram priznati, da nisem pričakoval, da mi Hitro maščevanje bo všeč. A po ogledu sem ugotavljal, da je film presegel moja pričakovanja. Peti celovečerec Georga Tillmana mlajšega (Men of Honor, Notorious), je svojevrstno posvetilo akcijskim filmom iz 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja, v katerih so junaki v cool avtomobilih bili kar priljubljeno filmsko gradivo. Hitro maščevanje odlikuje preprosta zgodba, ki ji resda lahko očitamo kar nekaj pomanjkljivosti (brezskrbnost glavnega junaka, pomanjkanje policijskih zasledovalcev, predvidljivost). A če takšne prejeme razumemo kot namerne, zavestne odločitve ustvarjalcev, potem pomanjkljivosti skorajda ne opazimo več. Ustvarjalci bi v film brez veliko naprezanja lahko vključili policiste, ki bi skozi film dihali za ovratnik našemu maščevalcu in prav tako brez težav bi lahko tudi našli načine, s katerimi bi nato Šoferja rešili iz godlje. Tako nam ostane le naš maščevalec - šofer na morilskem pohodu, ki ima neporavnane račune z ljudmi, na njegovem seznamu, ovirata ga dva resna nasprotnika. Prvi je detektiv-džanki,  Billy Bob Thornton, ki v sicer zelo predvidljivi vlogi vseeno prepriča in profesionalni morilec, likvidator z nekaj psihičnimi težavami. Šofer mu zelo hitro začne nabijati komplekse, s katerimi se ta potem ukvarja do samega konca. Tillmanov umotvor je vizualno zelo privlačen, neposreden filmček s stripovskim vzdušjem in  Dwaynom Johnsonom v vlogi, ki mu je pisana na kožo. Prav The Rocku lahko pripišem največ zaslug zato, da film »deluje.« Njegov lik je gonilna sila celega projekta, prav Šofer je tisti tip, ki je sposoben izpeljati kaj takega. Hitro maščevanje se zave svojih pomanjkljivosti, ki jih nato zelo spretno izrabi in obrne sebi v prid. Tam kjer večina filmov poskuša pojasnjevati, zapirati luknje in »tesniti« zgodbo, Faster ubere popolnoma drugačen pristop. Prepričljivost se odloči graditi skozi akcijo, odlične like in vizualno privlačnost. Naslovni film sodi med tiste, pri katerem se večina ne bo strinjala z mojimi ugotovitvami. Film ni prepričal večine kritikov (Metascore: 44%, RT 41%), a se je zato nekoliko bolje odrezal pri običajnemu gledalcu (IMDB 6.5/10). Tokrat se priklonim občinstvu.

Ocena: