Unknown

Slovenski naslov: Neznanec
Država: VB, Nemčija, Francija ...
Leto: 2011
Žanri: Drama, Misterij, Triler
Dolžina: 113', Imdb
Režija: Jaume Collet-Serra
Scenarij: Oliver Butcher, Stephen Cornwell
Igrajo: Liam Neeson, Diane Kruger, January Jones, Frank Langella, Aidan Quinn, Bruno Ganz, Sebastian Koch, Karl Markovics

Po dosedanjem vzorcu bi lahko rekli, da Jaume Collet-Serra snema filme po principu grozljivka - ostali žanri - grozljivka - ostali žanri. Debitiral je z grozljivko Hiša voščenih figur (House of Wax, 2005), potem je režiral športno dramo Gol 2: Uresničene sanje (Goal II: Living the Dream, 2007), pa spet grozljivko Sirota (Orphan, 2009) in nazadnje naslovni akcijski triler. 

Dr. Martin Harris (Neeson) v družbi soproge Elizabeth prispe v Berlin, kjer bo govoril na znanstveni konferenci posvečeni biotehnologiji. Po prihodu v hotel Elizabeth stopi na recepcijo, medtem Martin v ozadju ugotavlja, da je na letališču pozabil aktovko. Vsebina aktovke je očitno zelo pomembna, saj Martin nemudoma skoči v prvi taksi in se odpelje proti letališču. Vožnja proti letališču se konča s prometno nesrečo, taksi prebije zaščitno ograjo in konča v reki. Zahvaljujoč prisebnosti mlade šoferke Martin preživi, saj ga ta potegne iz potapljajočega se vozila. Čez nekaj dni se Martin zbudi v lokalni bolnišnici z močnim glavobolom in delno izgubo spomina. Sicer se hitro spomni svojega imena, in dejstva da je poročen, kmalu mu je jasno tudi, zakaj je prišel v Berlin. Zaskrbljen je, ker ga Elizabeth ni poiskala, zato na lastno odgovornost zapusti bolnico in jo poišče. Ko jo končno izsledi presenečen ugotovi, da Elizabeth zanika, da bi ga poznala. A to je zgolj začetek njegovih težav, kajti poleg njegove žene stoji možakar, ki je prevzel njegovo identiteto. Aktovka, v kateri ima dokumente, ki dokazujejo njegove trditve, je še vedno na letališču. Martin se naenkrat znajde v nezavidljivem položaju, saj mora dokazovati svojo identiteto in obenem odkriti, zakaj gospa Harris trdi, da ga ne pozna. Kdo je človek, ki je prevzel njegovo identiteto in zakaj?   

Akcijski triler je priljubljen filmski žanr, ki navadno pritegne zelo širok krog gledalcev. Nekje med to širino sem tudi jaz, navsezadnje je malo takih, ki bi se branili dobrega, inteligentnega trilerja. Brez pretiranega odlašanja nam ustvarjalci servirajo zaplet, ki nato postane glavno gonilo pripovedi in vsega kar sledi. Ob zamenjavi, oz. kraji identitete so scenaristi na pleča dr. Martina Harrisa dodali še dodatno težavo. Z večkrat preizkušenim in dodobra obrabljenim klišejem izgube spomina, so zgodbo še dodatno zapletli. In sicer tako, da so glavnemu junaku dodelili nekakšno selektivno amnezijo. Seveda takšno, ki najbolj ustreza uporabljenim scenarističnim rešitvam. Neeson se spominja skoraj vsega, svojega imena, soproge in tudi imena najboljšega prijatelja, ki ga bo rešil iz godlje in dokazal njegovo identiteto. Ne spominja se pa, da so njegovi spomini iluzija. Že v uvodu so me motile prozorne rešitve, kot so telefoni brez signala v središču Berlina in predvidljivost dogajanja, ki gledalcu, ki je videl vsaj nekaj podobnih trilerjev, da slutiti, kaj se bo zgodilo. Sekundarno vprašanje, ki se razreši v končnici o tem, kdo je resnična tarča napada nima prave teže. Gledalca itak najbolj zanima Liamova usoda. Neznanec najverjetneje niti ne bo tako slabo gradivo za rekreativnega gledalca, ki v povprečju vidi pet filmov letno. Za vse ostale, ki posvečajo nekaj več prostega časa filmu, je Neznanec hitro pozabljivo gradivo. Človek se enostavno naje takih in podobnih filmov, narejenih po vedno enakem kalupu. Najmočnejši ženski lik je tako nestvaren in slabo zastavljen, da ga ne morem okarakterizirati drugače, kot čisto potrato talenta Diane Kruger. Na sploh, v stranskih vlogah zasledimo nekaj odličnih igralcev, med katerimi mi je najbolj všeč bil Bruno Ganz, vedno lepo je videti tudi Sebastiana Kocha in Franka Langello. Ni kaj, odličen casting, ki bi ob izvirnejšem scenariju lahko ponudil kakovost več. Mimogrede, film je že pri 130 mio dolarjev zaslužka (proračun 30 mio), kar je le še dodatna spodbuda za snemanje podobnih filmskih zgodb, brez barve in okusa.

Ocena: