3

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Nemčija
Leto: 2010
Žanri: Komedija, Drama, Romantični
Dolžina: 119',  Imdb
Režija: Tom Tykwer
Scenarij: Tom Tykwer
Igrajo: Sophie Rois, Sebastian Schipper, Devid Striesow, Annedore Kleist, Angela Winkler

Tom Tykwer je mednarodno prepoznavnost  in pozornost filmske javnosti pritegnil s svojim tretjim celovečercem, Teci Lola, Teci (Lola rennt, 1998), ki je takrat 33-letnega nemškega režiserja postavil v soj žarometov, radarji številnih filmofilov so zaznali njegovo ime, njegov naslednji projekt  je bil nestrpno pričakovan. Čeprav Princesa in bojevnik (Der Krieger und die Kaiserin, 2000) ni dosegel Lolinega uspeha, je Tykwerjwv četrti film pomenil nadaljevanje pozitivnega trenda, ki ga je Nemec potem še podaljšal s svojim petim filmom Raj (Heaven,2002). Nato se je zgodil Parfum (Perfume: The Story of a Murderer, 2006), prvi Tykwerjev visokoproračunski projekt in njegov finančno najuspešnejši film, ki mu je prinesel nekaj (evropskih) nagrad. Še v istem letu je sodeloval pri omnibusu  Pariz, ljubim te (Paris, je t'aime,2006), žanrsko povprečje je dosegel z neizrazito  Mednarodno prevaro (The International, 2009). S svojim zadnjim filmom se Tykwer vrača h koreninam, saj je po dolgem času znova posnel nemški film, z domačimi igralci in domačim denarjem.

Hanna in Simon bosta kmalu dopolnila dvajset let skupnega življenja. Nimata otrok in nikoli nista uradno izrekla zaobljub. Ona je televizijska voditeljica, ki vodi oddajo o filozofskih vprašanjih, on je lastnik podjetja za promocijo sodobne umetnosti. Dolgoletni staž je pripeljal do zasičenosti, ljubezensko življenje trpi, a se vseeno zdi, da je Hanna nekoliko bolj nezadovoljna. Zadnje čase se pogosto predaja seksualnim fantazijam, kraj in čas nista pomembna. Tudi dolgočasen poslovni sestanek je primerno okolje, da njene mislil odtavajo v nepričakovano, z erotiko nabito fantazijo. Simon je bolj zadržan in zdi se, da  prav nič ne pogreša posteljne aktivnosti. Nekaj razlogov za takšen položaj lahko prepišemo bolezni njegove matere,  ki so ji diagnosticirali raka, nekaj prispeva tudi vedno pogostejša bolečina v njegovih najbolj osebnih predelih. Preglede je že opravil, rezultati preiskav bodo znani kmalu.  Nekje v tem obdobju Hanna sreča Adama, najprej v službi in kasneje v gledališču. Predstavo bi morala videti s Simonom, a je ta bil zadržan v službi. Adam je potreboval karto, Hanna je imela eno preveč. Tako se je začela ljubezenska afera, zaradi katere jo Simon ni mogel priklicati, ko mu je umrla mama, nedosegljiva je bila tudi nekaj dni kasneje, ko so mu diagnosticirali raka na modih in ga poslali na nujno operacijo. Nekaj tednov  kasneje se na plavanju srečata dva popolna neznanca, Adam in Simon. V sproščenem pogovoru je na plano prišla Simonova operacija in spoznanje, da je po operaciji postal »enojajčnik.« Adam pokaže zanimanje za njegovo zgodbo, kmalu tudi od blizu občuduje Simonovo moškost. Ja, Adam je biseksualec, Simon pa naenkrat več ne ve, kako  naj definira svoja seksualna nagnjenja.

Po desetih letih je Tykwer znova posnel film v nemškem jeziku. Snemal je po lastnem scenariju, pripoved pa zgradil okoli nevsakdanjega ljubezenskega trikotnika. V središče je postavil dolgoletni hetero par in nato v njihova življenja pripeljal biseksulaca Adama, ki nehote postane skrivni partner obema. Najprej ženski in nato tudi moškem. Seveda, razmerja ostanejo skrivnost do samega konca, a med ogledom nisem želel verjeti v scenarij, po katerem se trojček v zaključku tudi sreča. Upal se, da se bo odigralo drugače, da bom gledal težek boj za obstanek, z negotovim izidom. Dobil pa zaključek, ki gre po liniji (naj)manjšega upora. Že sam obstoj takega ljubezenskega trikotnika je sila diskutabilen, a recimo, da se ga da prebaviti. V tej sferi najdem tudi največ pomanjkljivosti, zaradi katerih zadnji Tykwerjev film deluje kot povsem povprečna evropska drama. Škoda, kajti film je dobro odigran in tudi obrtniško povsem solidno narejen. Všeč so mi črno-bele sekvence, v katerih junaki predvidevajo prihodnost, ali izražajo svoje strahove, zanimiva je tudi montaža nekaterih pomembnih dogodkov, kot so kombiniranje kadrov operacije na modih z vročimi prizori seksa. V obeh primerih se Tykwer odloči za zelo nazoren prikaz in pokaže, da še vedno ima touch, a so žal takšna drobna veselja premalo, da bi film dvignila iznad povprečja. Gledljivo, na trenutke zelo zabavno pripoved navzdol potiska pomanjkanje scenaristične domiselnosti in prave karakterizacije pri najpomembnejših likih.

Ocena: