Slovenski naslov:
Ni Naslova
Drugi naslovi:
The Unjust
Država:
J. Koreja
Leto:
2010
Žanri:
Krimi, Triler
Dolžina:
119',
Imdb
Režija:
Seung-wan Ryoo
Scenarij:
Hoon-jung Park
Igrajo:
Jeong-min Hwang, Seung-beom Ryoo, Hae-jin Yu, Dong-seok Ma, Dong-gi Woo
Seung-Wan Ryoo je zmagovalec korejske
Director's Cut Awards, ki jo od leta 1997 podeljuje združenje korejskih filmskih režiserjev. Po mnenju režiserjev je The Unjust bil najbolje režiran film z letnico 2010. Seung-Wan Ryoo je tako nasledil lanskega zmagovalca, slavnega Chan-wook Parka, ki je slavil leto prej z
Bakjwi (Thirst, 2009). Režiser ki v svoji vitrini že ima nekaj nagrad, je pri svojem osmem celovečercu prvič snemal po scenariju, ki ga ni spisal sam. Scenarij je prispeval Hoon-jung Park, ki nas je že razveselil z
Akmareul boatda (I Saw the Devil, 2010).
Film se začne s povzetkom številnih medijskih poročil, v katerih je v ospredju zelo vroča zgodba o neznanem serijskem morilcu. Njegove žrtve so otroci, pred kratkim so odkrili truplo šolarke, ki so jo pogrešali že nekaj časa. Policija že več mesecev neuspešno poskuša ujeti morilca, v ta namen so pred tremi meseci sestavili posebno enoto, z eno samo nalogo – ujeti morilca. Zadnja žrtev je posodi izbila dno, nezadovoljstvo javnosti je doseglo vrhunec, v celo zgodbo se je vmešala tudi predsedniška palača, ki zahteva takojšnje rezultate in prejetje morilca. Zaradi izjemnega pritiska na policijo pride do streljanja, v katerem je ustreljen osumljenec, za katerega se je kasneje izkazalo, da ni imel nič z umori. Policija je še enkrat več zašla v slepo ulico, brez otipljivih sledi in pravega osumljenca.
Izredne razmere zahtevajo izredne prejeme, zato so se na najvišji policijski instanci želijo vso zadevo nekoliko pospešiti. Policija nujno potrebuje storilca, zato se odločijo poiskati možnega storilca, osumljenca s policijsko kartoteko. Osebo, ki bo v očeh javnosti delovala verjetno in verodostojno. Občutljivo in obenem zelo zaupno nalogo poverijo detektivu Choi Cheol-Giju, ki s svojo ekipo mora pretresti arhiv znanih prestopnikov, ki so že bili obravnavani ali obsojeni za zločine nad otroki in med njimi najti kandidata s »kredibilnostjo.« V zameno za opravljanje umazanega dela nadrejeni Choi Cheol-Giju obljubijo napredovanje, ki ga ta kljub zelo uspešnem delu verjetno nikoli nebi dočakal, kajti Choi ni končal policijske akademije. Zadeva v teoriji ne deluje preveč komplicirano, toda pomembno vlogo tej zgodbi bosta igrala tudi povzpetniški državni tožilec in mafijc, ki za svoj preboj med elito potrebuje prijatelje med politiki in policisti.
Uvod v »nepravično« me je nekoliko zavedel, kajti pomislil sem, da bom gledal napet dvoboj med iznajdljivim morilcem in njegovim policijskim nasprotnikom. Toda zgodba o umorjenih otrocih je le izhodišče, za povsem drugačno pripoved, v kateri morilec in njegove žrtve igrajo povsem obrobno vlogo. Tisto kar spremljamo v nadaljevanju je zelo kompleksen portret državnega aparata, s katerimi režiser neposredno poveže tudi tisto najvišjo državniško funkcijo. Predsednika resda ne vidimo, a so zato v zgodbo vključeni najvišji policijski in pravosodni funkcionarji. Skozi karakterizacijo ključnih figur: policijskega detektiva, ambicioznega tožilca in gangsterskega biznismena nas režiser popelje v svet korupcije, birokratskih zapletov, skritih navez in policijsko-pravosodnih kompromisov, ki se lepo manifestirajo skozi ozke interese posameznikov na ključnih položajih. Režiser na zob vzame tudi novinarje in njihovo »vrednotenje« resnic, s katerim zaokroži zelo podrobno analizo sistema, v katerem nihče ni nedolžen. Krivi so vsi, neomadeževane ostanejo le žrtve. Žrtve so v tem primeru otroci, kar s seboj prinaša veliko simbolike in namiguje na človekovo nedolžnost med odraščanjem in kasnejšo kontaminacijo v zrelih letih. Ne morem se znebiti občutka, da je The Unjust pretirano pesimističen, a se obenem zavedam, da so prikazane nečednosti še kako resnične. Režiser odlično krmari zgodbo s številnimi liki, a gledalec vseeno potrebuje zbranost za spremljanje kompleksne pripovedi. Dejstvo, da je naslovni umotvor izbran za film z najboljšo režijo po izboru združenja korejskih režiserjev, je samo po sebi dovolj zgovorno. Film ne zataji niti pri igralskih kreacijah. Še več, igra izpostavljene trojice je zelo dobra, še najbolj se mi je prikupil Seung-Bum Ryoo, mimogrede, gre za režiserjevega brata, v vlogi povzpetniškega tožilca. Skupek vsega je zelo dober film, ki se zlahka uvrsti med najboljše korejske izdelke z letnico 2010.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar