Miral

Slovenski naslov: Miral  
Država: Francija, Izrael, Italija
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 112', Imdb
Režija: Julian Schnabel
Scenarij: Rula Jebreal
Igrajo: Hiam Abbass, Freida Pinto, Omar Metwally, Willem Dafoe, Alexander Siddig

Miral je film, ki je dolgo časa buril duhove. Veliko medijske pozornosti je bilo namenjeno izraelskemu nasprotovanju posebne projekcije v Združenih narodih, številne judovske organizacije so izrazile svoje negodovanje in filmu očitali, da je propalestinski. Kljub temu, da je film režiral Julian Schnabel, ki prihaja iz ameriške judovske družine in dejstvu, da je distribucijo filma prevzel Harvey Weinstein, prav tako ameriški Jud. Protestniki so filmu nehote ponudili tudi nekaj brezplačne reklame, a obenem tudi pritegnili srborite nasprotnike Schnabelovega petega celovečerca. Na priljubljenem spletnem portalu se je tomatometer ustavil pri 16% in ne morem se znebiti občutka, da tako mizeren dosežek Schnabelovega filma nima prav veliko skupnega z objektivnostjo. Kakorkoli, poglejmo najprej, o čem sploh govori »sporni« Miral.

Zgodba se začne z ustanovitvijo izraelske države leta 1948 in se konča z neuspešnim mirovnim sporazumom, podpisanim v Oslu, leta 1993. Gre za nekakšno retrospektivo izraelsko-palestinskih odnosov, predstavljeno skozi usode palestinskih žensk. V film nas popelje zgodba o človekoljubnem delovanju Palestinke Hind Husseini, ki na svoji posesti organizira sirotišnico za 55 palestinskih sirot. Čez nekaj mesecev je tam zatočišče našlo skoraj 200 otrok,  v isti sirotišnici je večji del otroštva in najstniških let preživela tudi Miral, osrednja figura celotne pripovedi. Nekaj pozornosti je posvečeno tudi usodni njene vihrave matere, ki je svojo zgodbo zaključila s samomorom, Miral je takrat bila stara komaj 5 let. Ljubeči oče jo je nato odnesel v sirotišnico, kjer se je Miral  med tednom šolala, vikende pa je preživljala doma, ob očetu. V študentskih letih Miral postaja vedno bolj vpletena v palestinski boj za samostojnost. Potem ko spozna političnega aktivista in se vanj tudi zaljubi, jo distribucija propagandnega materiala spravi v izraelski zapor.

Peti film Juliana Schnabela je tako kot vsi njegovi dosedanji projekti, nastal na podlagi biografije resnične osebe. Tokrat je osnova bil avtobiografski roman palestinsko-italijanske novinarke in pisateljice Rule Jebreal. Moram priznati, da se nikakor ne morem sprijazniti z v uvodu omenjeno RT oceno, ki Miral postavlja v kategorijo filmskega izmečka. Gre za povsem soliden film, ki gledalcu ponuja povzetek palestinsko-izraelskih odnosov in se kronološko dotakne najpomembnejših dogodkov, ki so odločno zaznamovali še vedno trajajoči konflikt. Izgleda, da je za večino nesprejemljivo to, da Schnabel zgodbo slika s palestinskimi očmi. A sam v tem ne vidim nič spornega. Ravno nasprotno menim, da večina prikazanega materiala ima zelo močno oporišče v dogodkih, ki so še kako resnični. Schnabel je le povedal neprijetno resnico in soočanje z resnico tistega, ki je predstavljen v negativni luči, navadno ne mine brez močnega ugovarjanja. Potem je sporno prav vse, med drugim tudi to, da je Rula Jebreal Schnabelovo dekle. Kakorkoli, dovolj o tem. Miral ni nobena mojstrovina, pravzaprav mu lahko očitam kar nekaj pomanjkljivosti, od preambicioznega časovnega okvira, do pretirano idealistične karakterizacije glavne osebe. Nekako imam občutek, da bi Schnabel dosegel boljši rezultat, če bi se osredotočil na Hind in njeno zgodbo. Prav skozi njeno zgodbo film ponudi največ sporočilnosti. S propagiranjem pomena izobrazbe jasno meri na Palestince in tudi nekoliko širše, ter sporoča, da le pametnejše, bolj izobražene prihajajoče generacije, lahko naredijo več zase in svoj narod.

Ocena: