Hanna

Slovenski naslov: Hanna
Država: ZDA, VB, Nemčija
Leto: 2011
Žanri: Akcija, Krimi, Misterij
Dolžina: 111',  Imdb
Režija: Joe Wright
Scenarij: David Farr, Seth Lochhead 
Igrajo: Cate Blanchett, Saoirse Ronan, Eric Bana, Olivia Williams, Tom Hollander, Michelle Dockery, Cyron Bjørn Melville, Jessica Barden, Paris Arrowsmith, Nathan Nolan

Anglež Joe Wright je nekoliko nepričakovan izbor za režijo akcijskega filma, glede na njegovo dosedanje ustvarjanje. Na projektu je sprva delal njegov rojak Danny Boyle, ki je potem odstopil od projekta. Nekaj časa je v igri za režiserski stolček bil tudi Mehičan Alfonso Cuarón, ki od odličnega Otroci človeštva (Children of Men, 2006) bolj ali manj počiva, a tudi on ni našel skupnega jezika s producenti. Šele takrat je na vrsto prišel Wright in ko je naslovna vloga pripadla Saoirse Ronan, s katero je že sodeloval pri Pokori (Atonement, 2007), je zadeva, baje tudi s pomočjo Ronanaove, postala sprejemljiva za vse sodelujoče.

Daleč stran od civilizacije, sredi pokrajine pokrite z debelo snežno odejo najdemo Hanno. Najstnico, ki tam nekje, bogu za hrbtom (Finska?), živi ob očetu Eriku, nekdanjem agentu ene izmed ameriških tajnih služb.  Ta je pobegnil v divjino, še preden je Hanna shodila, ko se je njegova družina znašla na listi za odstrel. V poskusu likvidacije je umrla Hannina mama, Erik in Hanna pa sta za las ušla smrti. Od takrat živita v divjini in od takrat oče pripravlja hčerko  na najhujše. Pripravlja jo na dan, ko bodo njuno hišo sredi gozda odkrili sovražniki. Zaveda se tudi, da Hanna ne more za vedno ostati v izolaciji, da bo prišel dan, ko se bo odpravila v širni svet in ta dan je zelo blizu. Skozi leta neizprosnega usposabljanja je Hanna postala vrhunski morilski stroj, neusmiljena bojevnica, ki jo je oče pripravljal na najpomembnejšo misijo njenega življenja. Za očeta in hčerko ne bo miru, dokler je med živimi Marissa, visoko rangirana operativka tajne službe, ki ji je Erik že od nekdaj trn v peti. Zato je Erik skoval načrt. Razkril bo svojo lokacijo in nato pobegnil, vsiljivce pa bo v njuni koči pričakala Hanna. Pustila se bo ujeti, agenti jo nato bodo zagotovo odpeljali k Marissi. Tako bo Hanna najlažje prišla do ženske odgovorne za materino smrt in izpolnila svojo nalogo.

Nevarne deklice so od vragolij, ki jih je uprizorila Chloe Moretz kot Hit Girl, postale zanimivo filmsko gradivo. Na takšno idejo so prišli tudi ustvarjalci naslovnega umotvora, ko so snovali zgodbo o Hanni, nekakšni mešanici Hit-Girl in Natalie Portman iz Bessonovega Leona. V Hanino življenje vstopimo v trenutkih, ko njenem očetu postaja jasno, da je napočil čas za srečanje z ostankom sveta. Uvod nas seznani  s pripravami in mukotrpnimi treningi, ki so zaznamovali Hannino otroštvo in ki so iz nje naredili zelo nevarno deklico. Maščevalna misija se bo kmalu začela in v Erikovih očeh je prav Hanna najbolj učinkovito orodje, s katerim želi kaznovati tiste, ki so ga obsodili na izgnanstvo in umorili njeno mater. Tukaj se začne tudi akcija, signal je oddan in Hanni preostane le, da počaka v koči na prihod agentov. To se kmalu tudi zgodi, ko v finsko divjino prispejo možje, ki jih je poslala zlobna Cate Blanchett. Tisto kar sledi, je zelo tipičen zaplet povprečnega akcijskega trilerja, v katerem glavna junakinja relativno hitro pride do največjega sovražnika, a ji glavnega negativca(ko), v prvem poskusu ne uspe pokončati. To dejanje je seveda planirano za samo končnico, kot nekakšen veliki finale, vmes pa se najstnica mora boriti z silaki, ki jih proti njej pošlje Blanchettova, v upanju, da si ne bo morala sama mazati rok. Akcijski deli filma so kar solidni, zanimiv je tudi del, v katerem se Saoirse prvič sreča z navadnim civilnim življenjem, sklepa prva prijateljstva, privablja poglede mladih fantov. Sicer me najbolj motijo deli scenarija, ki Hannin neizogiben spopad s sovražniki predstavljajo kot svojevrstno izbiro glavne junakinje. Veliko boljši vtis bi pustil spopad, v kateri bi glavna junakinja dejansko bila prisiljena, ne pa vanj potegnjena po lastni izbiri. Več kot desetletje oče usposablja otroka za misijo, ki bi jo s svojimi sposobnostmi tudi sam izpeljal. Drži, da je nekaj opravičila za takšno početje mogoče prepisati Hanninem genetskem zapisu in njeni pripravi na preizkušnje, ki je še čakajo. Toda kako pojasniti Hannin pobeg iz strogo varovanega poslopja, pri katerem ekspresno obračuna s številnimi treniranimi agenti in vojaki in nato v nadaljevanju filma ima hude težave z nekaj suhih obritoglavcev in njihovim šefom v trenerkah pastelnih barv. Ja, ob nekoliko bolj podrobni analizi odkrijemo številne nelogičnosti. Proti koncu je vedno bolj očitno, da so scenaristi do konca dvomili o tem, ali naj v vlogo Hannine mame porinejo Cate Blanchett . Pred pisanjem prispevka sem film na hitro ovrednotil s tremi zvezdicami, med pisanjem in rekonstrukcijo videnega, pa sem se vedno bolj nagibal k zniževanju ocene. Vseeno bom pustil trojko in zraven pripomnil, da je to ena najbolj šibkih trojk, ki sem jih doslej podelil.

Ocena: