Route Irish

Slovenski naslov: Irska pot
Država: VB, Francija, Italija
Leto: 2010 
Žanri: Drama ,Triler
Dolžina: 109',  Imdb
Režija: Ken Loach
Scenarij: Paul Laverty
Igrajo: Mark Womack, Andrea Lowe, John Bishop, Trevor Williams, Talib Rasool

Kena Loacha, enega izmed najvidnejši predstavnikov britanskega social-realizma verjetno ni potrebno posebej podrobno predstavljati. Loach je ostal imun na klice iz Hollywooda, raje se je posvetil snemanju filmov v domovini in nam skozi dolgoletno ustvarjanje podaril številne vrhunske filme. Po odličnem Išče se Eric (Looking for Eric, 2009), je Loach s svojim zadnjim filmom spregovoril o vojni v Iraku in britanski vlogi v implementaciji demokracije na tem koncu sveta.

Fergus je nekoč bil pripadnik elitnih vojaških enot, kasneje so ga v svoje vrste privabile zasebne družbe za varovanje, t.i. privatni pogodbeniki, ki svoje posle opravljajo na najbolj nevarnih koncih sveta. Za mastno plačilo seveda, zato tudi Fergus ni veliko dvomil, ko se je pridružil organizaciji, ki svoje ljudi pošilja v Irak. Njegov zgled je sledil tudi najboljši prijatelj Frankie in se mu pridružil. Pozneje sta se ločila, Fergus se je vrnil v domovino, ker je imel vsega dovolj, Frankie se  je odločil, da bo še nekaj časa ostal. Ta odločitev je za Frankija bila usodna, nekaj tednov kasneje je bil ubit v oklepnem vozilu, skupaj s še tremi sodelavci. Smrt v Iraku ni nič nenavadnega, Bagdad je kraj kjer ljudje vsakodnevno umirajo, toda Fergus močno dvomi v uradno poročilo in okoliščine v katerih je Frankie umrl. Razlogov za nejevero je dovolj, še največ dvomov zbuja dejstvo, da je Frankie Fergusa poklical iz Bagdada, le nekaj ur pred smrtjo. Na tajnici je pustil več sporočil, nekaj ga je mučilo, v zadnjem sporočilu je zvenel že skoraj histerično. Fergus se je ta čas treznil v policijski postaji, zato ga Frankie ni priklical. Frankijeva smrt je Fergusa hudo prizadela, zato je toliko bolj odločen, da bo raziskal okoliščine prijateljeve smrti in prišel zadevi do dna.

Route Irish je zelo nevarna pot od bagdadskega letališča, do Zelene cone, utrjenega vojaškega oporišča v središču iraške prestolnice. Na tej poti so pripadniki koalicijskih sil najbolj ranljivi, iraški uporniki pogosto napadajo vojaška vozila in konvoje. Na Route Irish življenje izgubi tudi Frankie, kar sproži Fergusovo preiskavo prijateljeve smrti. Loach zgodbo gradi na relaciji Liverpool - Bagdad, časovno-krajevni skoki so posredovani skozi flashbacke in video posnetke shranjene na mobilnem telefonu. Tukaj Loach pokaže veliko iznajdljivosti, saj mu z minimalnimi sredstvi uspe pripovedovati zgodbo na dveh koncih sveta. V resnici so večino materiala posneli v Liverpoolu, 7 dni snemanja v  Jordaniji z majhno ekipo je ponudilo dovolj avtentično »iraško« izkušnjo. Čeprav podatka o budžetu nisem zasledil nikjer, predvidevam, da je film stal okoli 4 milijone €. Danes takšen denar zadostuje zgolj za resno televizijsko produkcijo in prav tako Route Irish tudi zgleda. Kot visokobudžetni tv film, kar vsekakor pomeni manj užitka za izkušenega filmofila. Tudi tokrat Loach kombinira izkušene in neizkušene igralce, med katerimi se najbolj odreže Mark Womack v naslovni vlogi. Od pomembnejših vlog se mi najbolj ponesrečena zdi Andrea Lowe, v vlogi Frankijevega dekleta. V mislih nimam slabega igranja, ki je zadovoljivo, nedodelana se mi zdi predvsem njena vloga v celi zgodbi. Mučenje  z vodo in krpo me ni prepričalo, tudi konec se mi ne deluje pretirano prepričljivo. Triler elementi ne zadovoljijo, saj veliko prezgodaj postane očitno, kdo je pravi krivec za Frankijevo smrt. Prepričljivejša plat pripovedi je tista, ki se odvija v ozadju. Loach se kritično ozre na britansko sodelovanje v iraški vojni in na vlogo privatnih varnostnih služb. Pogodbeniki zaposleni v podjetjih za varovanje so večinoma ljudi, ki bi jih težko označili za vzorne državljane. Loach nam predstavi svojevrstno privatizacijo vojne in modernega vojskovanja, v katerem pogodbeniki imajo zelo široka pooblastila na kriznih območjih. Podelitev licenc za ubijanje privatnim pogodbenikom je v prvi vrsti moralno, a tudi pravno vprašanje, ki močno kompromitira kredibilnost vojaškega posredovanja in izpostavlja prave motive navzočnosti zavezniških sil v tem delu sveta. Tokrat je Loach posnel povprečen film, ki je daleč stran od njegovih najboljših stvaritev. Njegovo delo izjemno spoštujem in ne dvomim, da nam bo v prihodnosti ponudil še kakšen biser. Mogoče že naslednje leto, ko bo končan njegov naslednji projekt, komična drama The Angels' Share.

Ocena: