Kynodontas (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Dogtooth
Država: Grčija
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 94 minut, Imdb
Režija: Giorgos Lanthimos
Scenarij: Giorgos Lanthimos, Efthymis Filippou 
Igrajo: Christos Stergioglou, Michelle Valley, Aggeliki Papoulia, Mary Tsoni, Hristos Passalis

Oče je uspešen poslovnež, ki očitno zasluži dovolj denarja, da je lahko kupil odmaknjeno posest na kateri je zgradil čudovito hišo zase, ženo in tri otroke. Vse lepo in prav… To hišo je opasal z visokimi zidovi in ograjami, ki varujejo zasebnost družine. Tudi prav. Družina  pač ljubi mirno življenje. Če spremljamo očetovo pot iz službe do doma, opazimo da do hiše vodi neugledna makadamska pot, ki ima na mestu kjer zavije iz glavne ceste nameščeno zapornico. Takšno z verigo. Tukaj se pa lahko vprašamo, zakaj vse to? Najbrž lastnik želi nekaj prikriti, ali odgnati radovedneže. Ko spoznamo družinsko hierarhijo, dobimo vse odgovore. Oče je  nesporni vladar, tiran, ki skoraj nikoli ne povzdigne glasu. Podrejeni so vsi: žena (ki sicer ima nekaj pooblastil), sin in obe hčeri. Živijo po strogih pravil, ki jih določa oče. Ta je edini, ki lahko zapusti posest, ostalim je izhod prepovedan. Otroci nikoli niso prišli v stik z zunanjim svetom in so celo življenje prebili za visokimi zidovi, izolirani od vsega, kar bi jim lahko škodilo. To prepričanje zagovarjata starša, pravzaprav oče, ki je tako dominantna figura,  da bi lahko zatrdil, da sta on in žena ena oseba. Toda, otroci niso več otroci, so že odrasle spolno zrele osebe, ki imajo svoje potrebe in kljub vsemu čutijo normalen raziskovalni nagon. Oče poskuša potešiti sinovo spolno slo, tako da mu vsake toliko časa pripelje kurbo, s katero mladenič opravi »posel.« Kurba je edina oseba ki  jo otroci poznajo poleg staršev, zato so čustveno navezani nanjo. Ta to naklonjenost izkorišča za potešitev svojih lezbeičnih fantazij, ki posledično v hišo pripeljejo videokasete in nekaj filmov, v katerih starejša hčerka prvič lahko vidi zunanji svet.

Že u uvodnih kadrih, ko mamica na trak posnema poimenovanje nekaterih stvari, ki v realnem svetu imajo običajna imena, v besednjaku družine pa pomenijo nekaj povsem drugega, nam je jasno, da bomo gledali nekoliko čudaški film. Nekoliko čudaški je v resnici preblaga beseda, saj gre za pravi »freak show«, v katerem vidimo stvari, za katere sicer vemo da obstajajo, tam nekje zunaj, a nas obstoj le-teh ne gane. Sprevržena pošast v vlogi očeta na vsak način poskuša ohraniti oblast, a življenjska dob, v kateri se njegovi otroci znajdejo v času ki ga obravnava film, je sila težka naloga. Z otroci je relativno enostavno manipulirati, a ko ti postanejo odrasle osebe, je to zahtevno početje. Film lahko razumemo kot kritiko družbe in družbenih anomalij ki jih pooseblja oče, pa tudi kot kritiko sodobne socialne države, v kateri je kaj takega mogoče. Nihče ne bi smel imeti pravice, preprečevati stike med otroci in zunanjim svetom, čeprav zelo dobro vemo, da je kaj takega možno in izvedljivo. Srhljiv, tragičen, čudaški, na trenutke zelo komičen in lahko bi še našteval … Oznake ki pašejo zraven, a vendarle menim, da je glavna ideja tega filma neuničljivost človeškega duha, saj nam to zelo jasno dokaže in pokaže starejša hčerka. Sama si je spulila zob in odšla v neznano. Zakaj? Zato ker ji je tako povedalo srce. Oče pa lahko še naprej uživa v moralno neoporečnih porničih in nato poriva pimpeka v ženino »tipkovnico.« Zadnji stavek ima smisel le, če ste film že videli.

Ocena: 8.0/10