Peacock (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 90 minut,  Imdb 
Režija:  Michael Lander
Scenarij: Michael Lander, Ryan O Roy
Igrajo: Cillian Murphy, Susan Sarandon, Ellen Page, Josh Lucas, Bill Pullman, Keith Carradine, Graham Beckel

Peacock, Nebraska. Majhno mestece s komaj 800 prebivalci. John Skillpa (Cillian Murphy) je mirni bančni uslužbenec, ki živi samotarsko življenje. Celo mesto ve, da je John drugačen, ter njegovo obnašanje jemlje kot nekaj običajnega. Več ali manj je jasno tudi, da je za njegovo stanje odgovorna mati, ki jo več ni med živimi. Odkar je umrla, leto dni nazaj, John živi sam. Tistega dne ko mamica umre, se pojavi Emma, imaginarna prijateljica, podvojena osebnost, shizofrenična blodnja .... karkoli od naštetega. Čez dan John hodi v službo, ko pride domov se prelevi v Emmo rahločutno žensko, ki opravlja hišna opravila in igra vlogo Johnove soproge. In cela zadeva funkcionira odlično dokler se nekega dne ne pripeti nenavadna železniška nesreča. Nesreča, ki pripelje vlak na Johnovo dvorišče. Ravno v trenutku ko John v fazi »Emma« in pobira perilo na dvorišču, kot vsaka dobra gospodinja. Seveda, Emma se ne more več skrivati,  saj so jo opazili sosedi in someščani, ki so že po zdravi pameti sklenili, da gre za Johnovo ženo (kar ta seveda ni zanikala), za katero ni vedel nihče doslej. Zdaj, ko vsi vedo za Emmin obstoj in ko je vlak v Johnovem dvorišču glavna mestna atrakcija, več prostora dobi tudi Emma, Johnova podvojena osebnost, ki se veliko bolj znajde v stiku z ljudmi.

Prvenec Michaela Landera je bil zastavljen zelo ambiciozno, kar potrjuje lepo število igralcev s pogojno povedano, igralske »A-liste« , a je zaenkrat doživel bolj mlačen odziv, zato je dobil oznako STV (straight-to-video), kar pomeni da kino distribucije ne bo. Sicer se studii včasih tudi zmotijo v presoji, a to je bolj izjema kot pravilo. Igralci sicer svojo  vlogo opravijo solidno, Cillian Murphy pa je več kot soliden v vlogi ki zelo spominja na Breakfast on Pluto Neila Jordana. Osrednji motiv filma, spopad znotraj podvojene osebnosti, boj med Johnom in Emmo je sicer na trenutke zanimiv, ampak zelo neverjetno je, da nihče od vpletenih ni opazil podobnosti med Johnom in Emmo. Notranji boj, ki se bo sprevrgel v kriminalno dejanje v katerem bo ena podvojena osebnost navidezno ubita (naključni pohotnež pa zares), druga pa bo preživela, me ni ravno navdušil. Čeprav je jasno, da ne John ne Emma niso navdušeni nad vključevanjem v skupnost, meščani neutrudno iščejo kontakt,  kot da nebi zaznali očitnega »Fuck off« stališča. Plus neverjetna podobnost med zakoncema ... Saj ne rečem, Murphy je zelo dober, to je pa tudi vse. V plus lahko štejem tudi dolžino, saj že v 84-ti minuti gledamo napis: Igrali so ... Če bi film trajal 2 uri, bi verjetno bil še bolj nezadovoljen, kot sem sedaj.

Ocena: 5.0/10