The Messenger (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 113 minut,  Imdb
Režija: Oren Moverman
Scenarij: Alessandro Camon, Oren Moverman
Igrajo: Ben Foster, Woody Harrelson, Samantha Morton, Jena Malone, Steve Buscemi, Eamonn Walker, Yaya DaCosta

Nekaj mesecev nazaj sem videl Taking Chance, s Kevinom Baconom v glavni vlogi, ki obravnava podobno temo, kot jo obravnava The Messenger. Če je Bacon imel vlogo pospremiti trupla ameriških vojakov padlih v protiterorističnih vojnah po svetu, Fosterju in Harrelsonu je pripadla nehvaležna vloga prvega kontakta s svojci, ter obveščanje o tragični usodi njihovih bližnjih.

Will Montgomery (Foster) se je pravkar vrnil iz Iraka. Prejel je odlikovanje za izkazano junaštvo in poškodbo očesa, ki zahteva dolgotrajno terapijo. A bolj ko poškodba očesa ga mučijo spomini na vojskovanje in dogodke ki so se tam pripetili. Nadrejeni ga izberejo za človeka ki bo skrbel za obveščanje svojcev vojakov, ki so umrli na kriznih žariščih. Glasniki delajo v dvojicah, Willov sodelavec ki je obenem njegov nadrejeni. Tony Stone (Woody Harrelson) pouči Willa strogim in zelo natančnim pravilom, ki jim glasniki morajo slediti, če želijo profesionalno opravljati svoje delo. Will se po prvih primerih dobro drži, a počasi kaže znamenja humanosti in iskrenega sočutja, ki jih Stone tako prezira in ima zelo negativno stališče do takih »izpadov.« Mnenja je, da se stvari tako ne streže, ter da glasniki s takim obnašanjem in »mehkužno« držo stvari le poslabšujejo. Ne glede na nesoglasja se vojaka počasi zbližata in izdata drug drugemu marsikatero zelo osebno podrobnost. Stone tako pove Willu, da je pravzaprav alkoholik, ki se  že eno leto uspešno upira hudi odvisnosti od alkohola.

Boleči dogodki so vedno zanimiva tema za kakovostno dramo, ki se je ta film loteva nekoliko drugače. Tragični dogodek spremljamo skozi oči glasnikov, ki slabe novice prinašajo ljudem, ki nanje niso pripravljeni, zato je učinek toliko bolj šokanten, boleč in uničujoč. Toda to je le ena od perspektiv filma, ki se nato v veliki meri posveča osebnemu življenju Montgomeryja in Stona, ki skozi medsebojno druženje in pogovor vsak na svoj način znova odkrivajo svoja pozabljena, potisnjena, potlačena čustva in novo, bolj optimistično perspektivo. Film je tudi zelo močna, odkrita kritika vojne in njenih učinkov, ki ne puščajo grdih brazgotin le na dušah ameriških vojakov, ampak tudi na družinah vpletenih, ki so izgubili najbližje. Odlična igra obeh glavnih junakov in dogajanje podano z dobrim občutkom za graditev zgodbe je prvenec dokaj neznanega Orena Movermana, ki je že za svoj prvi celovečerec prejel oskarjevsko nominacijo za najboljši izvirni scenarij. Film ki nekoliko močnejši učinek doseže pri Američanih, ne bo pustil hladnega niti »nevtralnega« gledalca

Ocena: 8.0/10