Svinalängorna

Slovenski naslov: Onstran
Drugi naslovi: Beyond
Država: Švedska, Danska, Finska
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 99' ,  Imdb
Režija: Pernilla August
Scenarij: Pernilla August, Lolita Ray, Susanna Alakoski (knjiga)
Igrajo: Noomi Rapace, Ola Rapace, Outi Mäenpää, Ville Virtanen, Tehilla Blad, Junior Blad, Alpha Blad

Dolgo je trajalo, da sem našel čas za film, ki je prejel nagrado občinstva na zadnjem Liffu. Onstran (Svinalängorna, 2010) je iz nepojasnjenega razloga vedno ostajal v ozadju, v čakalnici. Enkrat sem pozabil nanj, drugič so prednost dobili drugi naslovi, med katerimi je bilo veliko takih, ki jih celovečerni prvenec Pernille August prekaša za več kakovostnih razredov. Ta izkušena igralka in po novem tudi režiserka, v svojih vitrinah med ostalim hrani tudi cansko priznanje za najboljšo igralko, prisluženo z nastopom v biografski drami The Best Intentions (Den goda viljano, 1992, Bille August), ki v precep vzame zgodbo staršev najslavnejšega švedskega filmarja Ingmarja Bergmana. Mimogrede, naj povem, da je omenjena stvaritev prejela tudi zlato palmo za najboljši film in ker je Bille August v tem času bil Pernillin mož, se je prvič zgodilo, da sta se zakonca prejela kakšno izmed canskih nagrad za isti film, v različnih kategorijah. Pri scenariju za naslovnega so moči združile režiserka, Lolita Ray in Susanna Alakoski, ki je leta 2006 predstavila napol avtobiografski roman z enakim naslovom, iz katerega je potem izluščen scenarij.

Lena je srečno poročena ženska sredi tridesetih, mati dveh otrok. Idilično jutro, v družbi najbližjih, prekine telefonski klic. Lena se precej nespretno poskuša izogniti pogovoru. Na drugi strani je nekdo, ki pri njej očitno ne zbuja lepih občutkov, zato odloži slušalko. Telefon kmalu znova zabrenči, tokrat slušalko dvigne mož. Glas na drugi strani mu razloži, da kličejo iz bolnišnice v Leninem domačem kraju. Njena mama leži na smrtni postelji in želela bi še zadnjič videti hčerko. Lena je dolga leta zavračala vsakršen razgovor na temo družinske preteklosti in soprog je vedno imel dovolj razumevanja za njeno molčečnost. Toda, tokrat ne  želi popustiti. Vztraja na tem, da se vsi skupaj odpravijo na nekaj sto kilometrov dolgo pot in ustrežejo taščini prošnji. Lena se sprva upira, a na koncu vendarle popusti. Že nekaj ur kasneje se vsi skupaj peljejo proti mestu, v katerem je Lena preživela otroštvo, spomini na preteklost počasi okupirajo Lenine misli. S skoki v preteklost se vrnemo kakih 25 let nazaj, ko se revna finska družina preseli na Švedsko in v novem, komfortnem stanovanju začne znova. Starša se v tistih prvih dneh v novem okolju izogibata alkoholu in prihodnost za hip deluje bolj svetlo. A idila ne traja dolgo. Oče kmalu prigrabi flašo, enako stori tudi mama. Od tu naprej stvari gredo samo še navzdol. 

Pernilla August se problema alkoholizma in nasilja v družini loteva iz dveh perspektiv. Flashbacki nas peljejo v preteklost in nam kažejo odraščanje glavne protagonistke v težavnem okolju, medtem ko je primarna pripovedna linija postavljena v čas, ko je glavna oseba že samostojna oseba, ženska z lastno družino in dobro kamufliranimi brazgotinami iz preteklosti.  Vsaj tako se je zdelo, dokler ni prejela telefonskega klica umirajoče matere. Pred nami je film, ki za zrcaljenje  problematike izbere situacije, o katerih so govorili že mnogi. Eni bolj, drugi manj uspešno. In Onstran sodi med tiste uspešnejše, saj premore številne kakovostne aspekte, ki so lepo vkomponirani v prepričljivo celoto. V prvi vrsti mislim na realizem situacij, v katerih otroci na svoji koži močno čutijo posledice starševske odvisnosti. Režiserka pri tem ne zanemari sveta odraslih, tudi starša slika večplastno, ko prikaže klavrne poskuse streznitve in njuno iskreno ljubezen do otrok, v tistih redkih trenutkih bistrosti. Za funkcioniranje vsebine je Augustova potrebovala prepričljive kreacije in jih tudi dobila. V obeh pripovednih tokovih je igra na visokem nivoju. Starejšo Leno odlično upodobi Noomi Rapace (hekerka iz Milenij trilogije), nič slabše se ne odreže niti njena mlajša različica v interpretaciji Tehille Blad. Ženski del ekipe kakovostno zaokroži Outi Mäenpää, ki se zelo izkaže v vlogi matere - odvisnice. Režija je dobra, flashbacki strateško dobro razporejeni, stopnjevanje čustvene intenzitete odlično dozirano.  Od samega začetka me je režiserka opozarjala, da lahko pričakujem brco v trebuh. Napoved je bila tako jasna, potek zgodbe pričakovan, da sem dober del filma preživel v zmoti, da sem na brco pripravljen. A na koncu se je izkazalo, da vendarle nisem bil. In to filmu štejem za veliki plus. Onstran je v številnih pogledih impresiven prvenec, ki se znane zgodbe loteva studiozno, jo pripoveduje zelo navdihnjeno, tekoče, brez prostega teka in iskanja poceni točk. Kot zanimivost naj omenim, da je mlada Tehilla Blad še četrtič igrala mlado Noomi Rapace, pred tem je to storila, v že omenjeni Milenij trilogiji. V filmu najdemo kar nekaj družinsko navez, saj je Ola Rapace mož (zdaj že bivši) Noomi Rapace, med nastopajočimi otroki, poleg že omenjene Tehille, najdemo še dva člana družine Blad.

Ocena: